Ne samo, da je slovenska “umetnica” Maja Smrekar prejela nagrado – zlato niko na festivalu Ars Electronica, ampak je v njej prepoznala poseben talent tudi komisija, ki določa nagrajence Prešernovega sklada. Je dojenje psa res umetnost? Za komentar smo poklicali dobitnika najvišjega kulturnega priznanja Toneta Kuntnerja, ki se je nagrado s svojim delom nedvomno zaslužil. Glede trenutnega dogajanja na področju kulture in umetnosti je z razočaranjem dejal: “To spada v ta svet izrojenih. Tega se ne da ustaviti, to je dekadenca. Moralo bi priti do kakšne kataklizme, potem pa bi se svet malo obrnil.”
Maja Smrekar – z njenega Facebook profila je razvidno, da je dobra prijateljica Miše Molk, še boljša pa od njene hčere Ule Furlan, ki je pred kratkim odletela s Planet TV – je lansko jesen prejela nagrado za trimesečni projekt, v katerem je dojila svojega psa in se celo oplodila s pasjimi celicami. S tem ni naletela le na objave slovenskih medijev, ampak so se o njej in njenem milo rečeno bizarnem početju razpisali tudi svetovni mediji. Projekt je naslovila K-9_ tipologija. V tem trimesečnem obdobju je svoje telo prelisičila, da je začelo proizvajati mleko, in sicer s sistematičnim črpanjem svojih prsi, nato pa je s tem mlekom hranila pasjo mladičko Ado. S tem naj bi raziskovala vidike “socialne in ideološke instrumentalizacije ženskega telesa in dojenja”.
To so imena, ki so Smrekarjevi in Semeničevi odobrila nagrado Prešernovega sklada
Takratna žirija, ki je ocenjevala vse projekte, je za njeno delo ocenila, da se je umetnica popolnoma podredila umetniškemu projektu s svojim izpostavljanjem telesa hormonskemu “vlakcu smrti” in navidezni nosečnosti. Projekt je po mnenju žirije “poetična mojstrovina, ki sproža posthumanistične dileme in izzive”. Njen poseben talent pa je prepoznala tudi letošnja komisija, ki določa nagrajence Prešernovega sklada, nagrado pa bo prejela 8. februarja. Komisijo, ki se je odločila Smrekarjevi podeliti to najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti, sestavljajo na področju scenske umetnosti predsednik Vojko Vidmar in člani Jožica Avbelj, Daliborka Podboj, Marko Japelj, Varja Močnik, Zala Dobovšek in Petra Vidali.
Nekoč so priznanja dobivala ugledna kulturniška imena
Je za vas to umetnost, vredna najvišjega priznanja naše domovine? To nagrado so v preteklosti dobili pesnik Ivan Minatti, slikar France Slana, pesnik Kajetan Kovič, pisatelj Alojz Rebula, pesnik Tone Kuntner in mnoga druga eminentna slovenska imena, ki so ključno prispevala k sodobni slovenski umetnosti. Tisti, ki so postali del večnosti, se verjetno ob letošnjih nagrajenkah Maji Smrekar in Simoni Semenič, ki se je “v imenu umetnosti” izživljala nad slovensko zastavo, obračajo v grobu, tisti, ki so še na tem svetu, se verjetno nikoli več ne bodo želeli pohvaliti s to nagrado, saj takšni nagrajenki dobro ime Prešernovega sklada dobesedno teptata v tla.
“To spada v ta svet izrojenih”
Poklicali smo pesnika Toneta Kuntnerja, da nam razkrije, kaj poreče na takšni nagrajenki Prešernovega sklada. “Nimam nobenega komentarja na to. Ta svet je tako izrojen, smo del tega izrojenega sveta,” je razočarano dejal ter dodal, da ne da nobene izjave, ker mu gre ob tem na bruhanje. Kako pa komentira, da država nagrajuje tovrstno “umetnost”? “To spada v ta svet izrojenih. Tega se ne da ustaviti, to je dekadenca. Moralo bi priti do kakšne kataklizme, potem pa bi se svet malo obrnil. Ampak tega mogoče mi niti dočakali ne bomo …”
M. S.