Nam ustava po 25. letih še vedno zagotavlja to, kar v njej dejansko piše?

Foto: STA

Datum 23. december ima za vse nas dvojni pomen. Na ta dan je leta 1990 potekal plebiscit, na katerem so se prebivalci Slovenije večinsko izrekli za lastno državo. Na isti dan je leto pozneje sledil še en zgodovinski dogodek v procesu osamosvojitve naše države, hkrati pa tudi njegovo sklepno dejanje: Ustavno sodišče je 23. december razglasilo za dan ustavnosti. Tako je sprejem prve slovenske Ustave prinesel tudi pravno osamosvojitev države. Na ta dan obeležujemo dan ustavnosti. 

Takratna skupščina RS je namreč leta 1991 sprejela in razglasila Ustavo, s katero je Slovenija postavila temelje demokratičnemu sistemu kot novemu pravnemu sistemu. S sprejemom prve slovenske Ustave je Slovenija  zasnovana na načelih pravne in socialne države ter načelih spoštovanja človekovih pravic, ki jih zagotavlja Ustava kot temelj svobode, pravičnosti in miru v državi, ki se uresničujejo neposredno na podlagi Ustave. V Ustavi je tudi zapisano, da Slovenija kot demokratična republika temelji na parlamentarni obliki državne oblasti, ki se deli na zakonodajno, izvršilno in sodno. Nad skladnostjo zakonov in drugih predpisov z Ustavo pa bdi Ustavno sodišče.

Nastajanje Ustave sega v obdobje demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, in sicer je pričela nastajati že od leta 1987 dalje. Slovenska Ustava je edinstvena v tem pogledu, da so jo Slovenci kot popolnoma novo besedilo uspeli sprejeti leta 1991, marsikatere druge nove demokracije pa so še dolgo časa vztrajale pri dopolnjevanju stare ustave. Dan ustavnosti tako praznujemo od leta 1997.

Osnutek Ustave, ki je bil pozneje v DZ nekoliko preoblikovan, je v podvinskem gradu pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil Peter Jambrek. Poleg njega so bili v njej še Tone Jerovšek, Tine Hribar, Franci Grad, Matevž Krivic, Ivo Perenič, tajnik Miro Cerar mlajši in Lojze Ude, ki pa po Jerovškovih navedbah pri delu ni sodeloval, saj je že prvi dan po prihodu zbolel. Čeprav Ustava predstavlja najvišji splošni pravni akt v državi, pa po 25. letih obstajajo vedno glasnejše težnje po nekaterih spremembah.

Ustava je bila do sedaj spremenjena desetkrat
Od sprejetja do danes je bila Ustava spremenjena desetkrat, pri čemer je bilo večjih sprememb šest. Prvi večji popravek se je zgodil leta 1997, ko smo vanjo vnesli t. i. španski kompromis, s katerim se je Slovenija obvezala, da bo tujcem omogočila lastništvo slovenskih nepremičnin, s čimer smo si zagotovili podpis pristopne pogodbe k EU.

Z drugim večjim popravkom, sprejetim leta 2000, smo v Ustavo vnesli določbo, da volitve v Sloveniji potekajo po proporcionalnem/sorazmernem volilnem sistemu, kljub temu da je Ustavno sodišče odločilo, da je na referendumu leta 1996 zmagal večinski volilni sistem, ki bi ga moral Državni zbor uzakoniti. Oblikovala se je ustavna večina s pomočjo takratne SLS, ki je, da bi se izognili uzakonitvi večinskega volilnega sistema, spremenila Ustavo in vanjo vpisala proporcionalni volilni sistem. To je bila v bistvu zloraba volje ljudstva, katere posledice čutimo še danes.

Tretji večji popravek je bil izveden leta 2003, ko smo vnesli spremembe za vstop v EU in Nato. S popravkom je bila omogočena pravna podlaga za prenos dela pristojnosti pod okrilje drugih mednarodnih skupnosti. Naslednje spremembe so sledile leta 2004, ko je bilo določeno, da državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati, razen če obveznost izročitve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe. Ravno tako so dopolnili Ustavo za ženske kvote, dodali pravico do pokojnine in opredelili položaj invalidov.

Naslednji večji popravek se je zgodil leta 2006, ko je DZ s spremembo zagotovil osnovo za ustanovitev pokrajin. A teh Slovenija vse do danes še ni dobila, saj ni sprejela izvedbenega zakona. Med zadnjima dvema pomembnejšima spremembama pa sta bili: sprejetje fiskalnega pravila v Ustavo, ki določa, da morajo biti prihodki in izdatki države (razen v izjemnih okoliščinah) srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Glede referenduma je bil v Ustavo zapisan 20-odstotni kvorum, kar je otežilo uspeh referenduma. Poslancem pa so se omejile možnosti za zahtevo po referendumu. Predlagane spremembe pomenijo, da ima 40.000 volivcev še vedno možnost zahtevati referendum, vendar je nujno, da najmanj petina vseh volivcev odda svoj glas. Nazadnje pa so poslanci sedanjega sklica  DZ v Ustavo vnesli pravico do vode, kar mnogi označujejo zgolj za populistično potezo, saj je bila voda že pred tem zaščitena kot naravno bogastvo. 

Za varovanje ustavnih pravic uspešno skrbi Ustavno sodišče
Pomembno vlogo pri zagotavljanju ustavnosti in zakonitosti pravnega reda ter varstvu človekovih pravic ima tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki se je skozi celotno tranzicijsko obdobje uspešno upiralo vsem političnim pritiskom. Predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Marko Bošnjak je ob dnevu ustavnosti dejal, “da je imelo ustavno sodišče v sicer dokaj kratki ustavni zgodovini dovolj poguma, da je brez oklevanja razveljavilo posamezne odločitve ali predpise ali pa vsaj ugotovilo njihovo neustavnost, čeprav je bilo to v očitnem nasprotju s pričakovanji vlade, državnozborske večine ali večinske javnosti.”

Dejanski razkorak med Ustavo in realnostjo še vedno znaten
Seveda pa sama Ustava ne zagotavlja dejanske vladavine prava in pravne države, kot so si jo zamislili avtorji Ustave leta 1991. Zaradi varovalke v zakonu o ustavnem sodišču številne zadeve ne pridejo do obravnave na Ustavnem sodišču. V vsakodnevnem življenju pa dnevno prihaja do primerov kršenja človekovih pravic s strani državnih organov in organov lokalnih oblasti, rednih sodišč in drugih, ki ne spoštujejo in udejanjajo temeljnih svoboščin, ki so zapisane v slovenski Ustavi. Prava demokracija je tako zgolj privid, ki brez spoštovanja vseh temeljnih ustavnih načel postane le formalen zapis brez prave vsebinske vrednosti.

Miha Pirih

  • AlojzZ

    “Nam ustava po 25. letih še vedno zagotavlja to, kar v njej dejansko piše?”

    Ojoj! Česar si nismo izborili sami, pač nimamo. Ustava se ne bo borila namesto nas. In mi se zelo malo borimo.

  • von Rhein

    Zagotavljala bi nam,če ne bi potomci boljševikov in nekateri balkanski primerki (Murgla) vsebino razumeli po svoje.

    • Novakec1

      LDS z DRnijem in Krivicem so jo začel spreminjat na škodo Slovencev in Slovenstva

  • janez.pokoncni

    “Oblikovala se je ustavna večina s pomočjo takratne SLS, ki je, da bi se izognili uzakonitvi večinskega volilnega sistema”

    Vseh 25 let se vedno znova in znova najde “nekdo”, ki zabode tej nesrečni državi in narodu nož v hrbet. Teh “naključij” je enostavno preveč. Od samega začetka države naprej ; Peterle, Pucko, SLS, Previranti, NSi …

    • Janez Novak

      Vedno so vsega krivi drugi, kajne??

      • Anton

        to je sindrom politikantov ups politikov.

      • janez.pokoncni

        To velja zame, ne zate. Ti lahko kamot rečeš; vse so krivi takšni bebci, kot sem jaz.

      • RATATA

        Dat ni nerodn.

  • Janez Novak

    Problem naše ustave je, da je v veliki meri mrtva črka na papirju. Pravne države v sloveniji praktično ni. Slovenija se je med tranzicijo razvila v neo-udbomafijsko državo, v kateri je privilegirana plenilska elita iznad ustave in zakonov, enako kot je to bilo v Jugi. Ljudstvo pa je še naprej delovno ljudstvo, ki nima vpliva na nič.

  • Novakec1

    Tako kot je prevladujoča zakonodajna praksa (ropanje sloovc s strani pokvarjene odvetniške elite) v nasprotju z veljavno zakonodajo tako je tudi ustavna praksa (odločanje ustavnih sodnikov) povečini v nasprotju z Ustavo.

  • Shalalabayzer

    Če se ne bomo sami odločili za 2. republiko, nam bodo levičarji in avtohtoni migranti ustanovili 2. republijk.

  • totex39

    Pučnik je 23.12.1990 izrekel zgodovinski stavek; ” Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo”. Ampak škoda, da se to res ne uresničuje, kajti v glavah naših politikov je še vedno ostala Jugoslavija, zato smo pa tam kot smo.

    • Antonius

      Čz trideset do petdeset let bo prišel novi “Pučnik”, ki bo južnjakom in šeriatarjem povedal, da tudi Slovenije že nekaj časa ni več.

  • althar

    Ustava. V trenutku, ko se je v njej pojavil pridevnik socialna, je bilo jasno, da bo namesto uspešne države tukaj rdeča ubožnica.

  • dež

    Značilnost naše Ustave je predvsem ta, da jo lahko nekaznovano brutalno kršiš. Celo Mozetič je zadnjič dejal, da se US sicer trudi, ampak ob nespoštovanju njihovih odločitev je pa nemočno. Revčki, kaj če bi predlagali kakšno spremembo, US namreč, da se ta anomalija odpravi. Ker politika jo ne bo.
    Povsem je zvodenela ta “svetinja” (vsaj morala bi biti), če sem malo prostaški, “jebeš takšno ustavo”.

  • Antonius

    Ustava je resna in zelo pomembna državna knjiga v kateri so zbrane pravne želje in priporočila.
    Ustavno knjigo v naši državi resno jemljejo samo divji zajci. Ker se zanašajo na svojo zdravo pamet, tudi pred njo bežijo in se skrivajo.

  • RATATA

    Ciril dr.ribičič, nedolžno dete mitje (cirila), se je že 92. trudil ustavo amandmirat z izbrisom Slovenskega Naroda iz njenega 3.člena. Čeprav je zapis Slovenskega Naroda sicer res pesek v oči.

    http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANYNNR7O

  • Osti jarej

    …I have a dream….toliko časa ga bodo srali,da bo narod vajeti vzel v svoje roke….in sam “napisal ustavo”…..s presneto malo členi…

  • Olga

    NE!

  • Osti jarej

    ..narod se prebuja…..povsod po svetu….zato morajo plačane lutke ,v službi svojih gospodarjev narediti,kar lahko…kršenje ustave in pospešeno zmanjševanje človekovih pravic ,je en izmed načinov….pa postopno uvajanje policijske države,pa namerno ustvarjanje revščine,namerno dvigovanje davkov,kraja državnega premoženja,ker si jo,državo, lastijo in s tem namerno slabijo možnosti za razvoj,namerno ustvarjanje čakalnih vrst v zdravstvu,da čimveč ljudi pobere matilda,preden sploh na vrsto pridejo,denar pa s kufri odnašajo…dovoljujejo vsakdanje zastrupljanje lastnega naroda iz zraka..genocid nad nami….vse za lasten prestiž …ne,nismo mi,narod,hlapci jerneji…NE!!!…

  • Anton

    najprej je treba počistit z nesnago na sodiščih, zakaj tega Janez Janša ni naredil,ali mu je bilo takratno stanje pisano na roko, se ni upal dregnit v sršenov “brlog”, ne vem, pa tudi ne razumem , če sem iskren. Sem njegov stalni podpornik tako na volitvah, kot sicer,ker vem , da se mu je vsa ta leta dogajala krivica, v to pač verjamem , v to me prepričujejo informacije iz različnih virov. Svoj mandat je vodil dobro, če bi pa naredil reformo/e še na področju pravosodne,zakonodajne oblasti ,bi si pa zaslužil tudi oceno odlično.

  • macon

    Nelegitimne režimske države kot Slovenija imajo ustavo in zakone za legalno pokritje režimskih rabot, držijo pa se jih samo kolikor jim paše oziroma kolikor z njimi branijo svoj režim.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!