Novinar, pardon, pisun Aleš Kocjan in njegovi “pohabljeni” možgani

Foto: STA

DOPOLNILO: Pri ponovnem pregledu članka v Večeru ugotavljam, da naj bi bil avtor R.K. Ne vem ali je avtor zamenjan, dopuščam pa, da sem avtorstvo res spregledal. V tem primeru se novinarju Alešu Kocjanu seveda opravičujem. Hkrati pa poudarjam, da vsebine članka ne spreminjam in se torej nanaša na novinarja R.K.

Kadarkoli preberem kakšen politično ali sicer pristranski članek, najprej pomislim na avtorja članka, ki se mi običajno zasmili, zato, ker so mu na FDV ali kje drugje “pohabili” možgane. Tudi v primeru prispevka Aleša Kocjana v današnjem Večeru je situacija prav takšna. Politično pristranskemu novinarju, pardon, pisunu, ki sam zase misli, da je dober novinar in si z lažmi služi vsakdanji kruh, se je očitno zgodilo prav to. Ne vem kje, a “pohabljeni” možgani, malo možnosti je za kaj drugega, so očitno dejstvo. Pa pojdimo po vrsti.     

Preteklo nedeljo, ko je potekal referendum v Kataloniji in smo bili priča hudemu policijskemu nasilju, sem objavil naslednji tvit:

No, “pohabljeni” možgani novinarja, pardon, pisuna za košček kruha Aleša Kocjana, pa so spisali članek, ki si ga lahko preberete pod gornjo povezavo. Novinar, pardon, pisun Kocjan, v njem moja stališča leta 2012 ob demonstracijah v Mariboru neposredno primerja in enači s stališči oblasti v Madridu.

Ob tem pa nasilni del mariborskih demonstrantov “zanemari” in ga pripiše “skrajnemu robu politične desnice”. Ja, pa ja. Kot da so Kanglerjevi podporniki in volivci protestirali proti Kanglerju in da tam ni bilo nikogar z leve strani tipa Partljič ali Fištravec in drugih levih podrepnikov. Umotvor “pohabljenih” možganov novinarja, pardon, pisuna pač.

No, po mnenju novinarja, pardon, pisuna, so “Mariborčani zahtevali poštene politike in so protestirali zoper korupcijo”. Ja, pa ja. Kot da novinar, pardon, pisun Kocjan, ne bi poznal podatka, da je bilo do sedaj že kar 13 kazenskih ovadb zoper Kanglerja na sodiščih zavrnjenih. Novinarju, pardon, pisunu za košček kruha Kocjanu pač ne pade na pamet kaj takšnega, da bi se zamislil nad tem podatkom, še manj pa nad dejstvom, da je Večer, za katerega piše, pardon, pisuni, takrat igral prav umazano in podlo vlogo.

No, novinar, pardon, pisun Kocjan ve tudi to, da je bila policija leta 2012 pod “političnim pritiskom, da demonstracije ustavi”. Umotvor “pohabljenih” novinarskih, pardon, pisunskih možganov pač. Le kako bi lahko policija demonstracije ustavila? Še nobena policija jih ni in pritisk na policijo s strani kogarkoli je obsojen na neuspeh. Takšne situacije se rešujejo na povsem drugačen način. Novinarja, pardon, pisuna Kocjana vabim na kakšna moja predavanja študentom, kamor se lahko diskretno inflitrira, saj ne preverjam, kdo me posluša, tam bo o teh temah izvedel veliko več. Tudi stopnja “pohabljenosti” njegovih možganov se utegne znižati.

Pa pojdimo še k mojim stališčem in besedam leta 2012. Res je, da sem dejal, da so bili ljudje “zavedeni, da so bili protesti ilegalni in da bodo kršitelji kaznovani”. Da so bili ljudje zavedeni, je dejstvo še danes, zlasti prepoznano po zavrženih kazenskih ovadbah zoper Kanglerja, da so bili nasilni protestniki kaznovani, tudi drži. Kar pa se tiče moje besede “ilegalni”, pa priznam – čista napaka pred kamero, “neprijavljeni” bi bila točna beseda takrat in danes.

Novinar, pardon, pisun Kocjan pa v svojem pisunskem izdelku prikaže tudi slike iz prvih demonstracij v Mariboru, kjer policisti odstranjujejo na tleh sedeče protestnike, ki so dejansko povsem mirni. To situacijo pa moram pojasniti zlasti s strokovnega vidika. Prve demonstracije v Mariboru so izjema, posebnost in še kaj. Tudi za policiste. Ti so desetletja le vadili, kako ukrepati v takšnih situacijah in tudi protestniki niso poznali pooblastil policije, še manj pa policijske taktike. Tistega dne je nasilni del protestnikov dobre pol ure obmetaval poslopje Mestne občine Maribor. Policijski vodja je ukrepal povsem strokovno, tako je ravnala tudi policija. Vse policije sveta v takšnih situacijah zahtevajo, da se takoj odstranijo vsi ljudje s tega mesta. Pazite, vsi ljudje. To je tudi logično. Tistega dne se je v Mariboru nekaj deset posameznikov mirno usedlo na tla, misleč, da so mirni in da policija ne bo ukrepala. Toda vse policije sveta v takšnih situacijah odstranijo vse ljudi. Velika strokovna napaka bi bila, če bi za seboj pustili na videz mirno sedeče posameznike, ki bi jih lahko napadli v hrbet. Logično je torej, da je tako ravnala tudi naša policija v tistem trenutku. In prav to fotografijo objavlja novinar, pardon, pisun Kocjan.

Tudi o mirnih demonstrantih in uporabi plina piše novinar, pardon, pisun za košček kruha Kocjan. Policija je plin uporabila le in samo proti nasilnim demonstrantom. Smer uhajanja plina pač ni pod nadzorom policije. Ta se prosto razširja in vsakdo, ki je bil v bližini, ga je bil pač deležen. Mnogi, ki so ostali doma ali pa so bili na varni razdalji, pač ne.

In v čem je razlika med posredovanjem naše in španske policije? Splošno gledano je šlo pri nas za mirne demonstracije in naša policija ni reagirala proti več deset tisočem protestnikov, ki so navodila policije, da se umaknejo od nasilnežev, ki jih je bilo malo, spoštovali. Še več. Naša policija je zapirala ulice, ustavljala promet in podobno, da so se protestniki lahko varno gibali. Naša policija je represivno, z uporabo sile, ukrepala le proti nasilnim demonstrantom.

V Kataloniji je bilo povsem drugače. Tam imajo svojo lokalno policijo, ustanovljeno pred kakšnima dvema letoma, ki je praktično nismo videli. Videli pa smo tako imenovani zvezno – madridsko policijo, ki pa je vdirala na volišča, zasegala volilne skrinjice in glasovalne lističe in pretepala mirne ljudi, ki so želeli le glasovati na referendumu. Tega ni počela ob našem referendumu leta 1990 niti jugovojska. No, “pohabljeni” možgani novinarja Kocjana, pardon, pisuna za košček kruha Kocjana te razlike pač ne vidijo. Tudi pretepanja lokalnih gasilcev, stark in starcev ne. Kako hudo “pohabljeni” možgani novinarja, pardon, pisuna Kocjana.

dr. Vinko Gorenak