Ob desetletnici odkritja enega največjih morišč v povojni Evropi: Žrtve še vedno brez ustreznega groba ostajajo talke titoistične religije

Datum:

Ob 10. obletnici odkritja množičnega morišča v Hudi Jami, glede katerega je nekdanji predsednik republike Danilo Türk dejal, da gre za drugorazredno temo, lahko opazimo, da se še vedno ni naredilo nič, da bi se vse mrtve primerno pokopalo in preganjalo storilce, ki so odgovorni za enega največjih zločinov v Evropi. “Od okrog 600 lokacij je bilo do sedaj potrjenih in dokumentiranih 233 morišč in grobišč, od 2.500 najdenih ostankov žrtev je bilo do sedaj pokopanih okrog 1.600, od tega več kot 1.400 iz Hude Jame,” poudarja predsednik komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. 

Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč po navedbah STA nadaljuje prizadevanja, da bo morišče kmalu postalo del projekta ekomuzeja občine Laško. V lanskem letu je bilo sicer potrjenih 55 prikritih vojnih grobišč, iz Brezna pri Debliških livadah pa so bili izvlečeni odpadki.

36 odstotkov najdenih žrtev še ni našlo svojega groba
36 prikritih vojnih grobišč je bilo lani s strani komisije urejenih do faze, ki omogoča pripravo predloga za vpis grobišča v register vojnih grobišč in nepremične kulturne dediščine. Izveden pa je bil izkop in pokop žrtev iz šestih prikritih vojnih grobišč. Od okoli 600 lokacij, kjer so našli posmrtne ostanke, je bilo potrjenih in dokumentiranih 233 grobišč in morišč. Najdenih pa je bilo več kot 2.500 žrtev, od katerih 36 odstotkov žrtev še ni našlo svojega groba.

Morišča v pravem pomenu besede: zanemarjena in pozabljena
Dežman ob tem izpostavlja upanje, da bo v čim krajšem možnem času ustanovljen zavod za vojna grobišča, ki bo poskrbel za ustrezno urejanje vojnih grobišč na Slovenskem in slovenskih v tujini. “Zdaj je večina grobišč, tudi partizanskih, zanemarjena in slabo dokumentirana. Z zavodom pa bi dobili urejeno stanje, vsaj načeloma bi vse žrtve imele pravico do spomina in groba, kjer mrtvi ne bi bili več talci ideologije, ampak bi bili predmet ustrezne državne skrbi,” je prepričan Dežman. Podpredsednik vladne komisije Mitja Ferenc pa je za Reporter povedal, da je problematično, da se Slovenci vedemo mačehovsko do vseh grobišč. Grobišča so namreč neurejena, popisi pa daleč od sistematičnih, zato je Ferenc prepričan, da se glede tega ne sme več mižati.

Foto: STA

Sistem je vzpostavil nekakšen apartheid
“Skozi spoznavanje travmatske faze povojnih pobojev sem prišel do tega, da je ta sistem vzpostavil nekakšen apartheid. Tako kot je izginila polovica mrtvih, je bila polovica sorodnikov zaradi nadaljevanja državljanske vojne proti lastnemu narodu postavljena v drugorazredni položaj. Govorimo o stigmatizaciji, segregaciji, diskriminaciji, terorizmu proti večinskemu prebivalstvu (kmetje, verniki, meščanstvo, kritični izobraženci). V tem dolgem času sem imel priložnost in privilegij, da sem lahko delal s posameznimi skupinami žrtev,” izpostavlja Dežman.

“Dejstvo je, da je odrešilen pristop, ko je človeku z njegovim bremenom, z njegovo usodo, s tem, kako je režim izoliral žrtve, dana možnost, da spregovori – kot v primeru Pričevalci,” poudarja Dežman. “To je prva pravica, ki jo žrtve morajo imeti. Strokovno gledano pa nam to podira vse temelje titoistične politične religije. Vse dogme padajo. V Sloveniji je potrebno vlagati ogromen napor, da vzdržujemo to napetost. Če imamo na eni strani razmeroma brutalno, neumno, ‘zarukano’ obrambo teh revolucionarnih dogem, ki same sebe zanikajo, na drugi strani obstaja neizmerna volja, da se pride do resnice, sočutja, odpuščanja.” Ob tem Dežman poudarja, da je temeljno izhodišče, da je 20. stoletje za nas vseeno zmagovito. Ne more pa temeljiti na revoluciji, nasilju, lažeh in napačnih predpostavkah, na katerih je titoizem nastal in tudi propadel. Ta dolga razpadna faza kaže, da se nas ta politična religija in interesi še vedno držijo. “Nedvomno pa je, da če bo demokracija, bo šel ta sistem na smetišče zgodovine. To je zelo enostavno.”

Huda Jama, rov Sv. Barbare (Vir: komunistickizlocini.net)

Janković pomorjenim Romom ne prizna pravice do groba na Žalah
Za delo komisije v državni blagajni je bilo zagotovljenih 500.000 evrov. Komisija pa se je na podlagi preteklih izkušenj odkrivanja grobišč v letih 2015-2018 odločila, da bosta ureditev in dopolnitev baze vojnih grobišč z ustreznimi evidencami in aktualnimi podatki predstavljali eno od prednostnih nalog. Po napovedi Dežmana bo komisija v tem letu ustvarila lastno spletno stran, iz katere bodo razvidni njeno delo in pomembnejši dokumenti v povezavi s tem.

Načrtovana so tudi pripravljalna dela za dostop do posmrtnih ostankov v grobišču Jama pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer se po dostopnih podatkih nahaja eno največjih slovenskih morišč, saj se tam nahaja najmanj 1.500 posmrtnih ostankov žrtev. Zaradi obsega komisija napoveduje, da bo potrjevanje, prekopavanje in ureditev grobišča trajala nekaj let. Dežman napoveduje, da bo komisija svoje aktivnosti usmerila v iskanje lokacije, kamor bi bilo mogoče zakopati posmrtne ostanke umorjenih Romov z Iške, Mačkovca in iz Sodražice, saj po besedah Jankovića na Žalah zanje ni bilo prostora.

Po prepričanju Dežmana vojna ne sme biti čaščena,  zato je militarizacijo družbe potrebno prepovedovati in ovirati. “Vrednote, ki izhajajo iz upornosti in zvestobe žrtev, so vrednote, ki nam danes gradijo demokracijo,” poudarja Dežman in dodaja, da jih omogoča samostojna in demokratična Republika Slovenija. “Prioriteta trpeče žrtve je tisto, kar nam daje moč, da lahko obsojamo naprej, sočustvujemo in gradimo naprej.”

H. M.

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...