Od danes naprej lahko Hrvaška uporablja besedo teran! “Kakšen cepec neumen,” je do ministra Židana kritičen Košir

V Bruslju so danes sprejeli delegirani akt za dodelitev izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran. Po mnenju poslanke v Evropskem parlamentu Patricije Šulin je za to kriv slovenski minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki se je v postopku obnašal zelo neodgovorno in arogantno. Minister Židan je napovedal, da zaradi nestrinjanja z aktom napoveduje pritožbo proti Evropski komisiji, najpozneje do konec avgusta. Z besedami “kakšen cepec neumen” pa je Židana na Twitterju označil urednik Dnevnika Darijan Košir, ker po njegovem Evropsko komisijo bolj potrebujemo za zavezništvo pri implementaciji arbitražnega sporazuma.

Spomnimo. Zgodba se je začela aprila 2013, ko je Slovenija umaknila hrvaško vino z oznako teran s trgovinskih polic. Hrvaška je nato protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti njihovega terana. Evropska komisija je v okviru zasedanja kmetijskih ministrov EU v Luksemburgu izpostavila, da je teran na trgu EU zaščiten kot slovensko vino, zato ne more nobeno hrvaško vino imeti istega imena in da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla.

Po menjavi vodstva Evropske komisije novembra 2014 pa so ti brez vednosti Slovenije začeli neuradno načrtovati sprejetje delegiranega akta o teranu s Hrvaško. Mesec dni pozneje je komisija izrazila ‘obžalovanje’, da Slovenija in Hrvaška nista našli skupne rešitve in napovedala začetek postopka za mesec januar, za dodelitev omejene izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran.

Komisija je akt sprejela 19. maja in takrat je začel teči dvomesečni rok za možnost ugovora, ki pa bi bil možen samo z večino članic Evropskega parlamenta, to je kar 72 odstotkov članic, kar predstavlja 65 odstotkov prebivalstva. Že od začetka je bilo jasno, da je zahtevano večino izjemno težko zagotoviti, saj nobena država ne želi nasprotovati komisiji, razen če gre za njihov lastni interes.

Rok za ugovor se izteče danes in kot pričakovano ugovora ni, zato od danes naprej začne akt tudi veljati, in sicer z objavo v Uradnem listu EU. S tem pa je danes začel teči dvomesečni rok za pritožbo na akt. Slovenija napoveduje, da bo pritožbo oddala najpozneje do konca avgusta.

Evropska komisija sicer trdi, da teran ostaja zaščiten kot izključno slovensko vino in da je to zagotovljeno s tem, da bosta napisa Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju na steklenici, ter da bo napis teran manjši. Dovoljuje pa, da se vina, ki so bila že proizvedena pred uvedbo akta, prodajo do izčrpanja zalog, čeprav ne spoštujejo teh določenih pogojev za označevanje.

Glede na izgubljene strateške stvari ni razloga optimizem
Slovenija se s tem ne strinja. Poleg negativnega učinka za slovenske proizvajalce terana izpostavlja nepregledno delovanje komisije, ki je po njenem mnenju tudi prekoračila svoje pristojnosti. Posebej problematično je, da Evropska komisija z uveljavitvijo akta dejansko legalizira obstoječe nezakonito označevanje proizvodov in za nazaj legalizira kršitve pravnega reda EU, opozarja minister za kmetijstvo Dejan Židan. Minister pa je imel moč, da bi celotno stvar lahko že v začetku rešil, a se je zaradi malomarnosti prepozno odzval na poziv Evropske komisije, naj se o zadevi dogovori s Hrvaško. Prav tako se je ministrstvo slabo pogajalo z Evropsko komisijo in komisarjem za kmetijstvo in razvoj podeželja Philom Hoganom.

Glede pritožbe pa je poslanka v Evropskem parlamentu Patricija Šulin izjavila: “Slovenija lahko toži Evropsko komisijo, vendar se, glede na dosedanjo neaktivnost ministra Židana, lahko utemeljeno vprašamo, ali bo ta tožba v prid Sloveniji.”

N. Š., STA