Pregled tedenskega dogajanja na Twitterju: ”Prvi maj je za delo to, kar je prvi april za resnico.”

(Foto: Twitter/ @bacovnik)

Spoštovane bralke, spoštovani bralci. Tudi v tem tednu smo za vas izbrali najbolj udarne in brane tvite. Za nas jih je izbrala in komentirala novinarka Demokracije Petra Janša.

”To je vso premoženjsko stanje Janeza Janše. Nujno branje za vse Kučanove tajkune, ki so se vrnili iz svojih jaht in primorskih rezidenc!”

Da se v Sloveniji namesto resnične korupcije, bančnega kriminala, mafijskih poslov in vseh možnih svinjarij organi pregona raje ukvarjajo z vodjo opozicije in njegovo družino, je danes jasno že vsakomur. Udbomafijski banditi se z vsemi sredstvi trudijo, da Janši (in njegovi družini!) uničijo (politično) življenje. Če se je nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša vulgarno pridušal v enem izmed ljubljanskih barov, da je Janšo ”potrebno ‘sfukati’, popolnoma ga je potrebno ‘sfukati”’, pa je bilo nekdanjega načelnika SDV oziroma Udbe Janeza Zemljariča v prostorih njegove firme slišati kričati, da je ”Janšo treba ubiti, ubiti, ubiti”… Neimenovana oseba, ki je decembra 2012 policiji podala prijavo zaradi groženj takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši, naj bi bila v devetdesetih letih 20. stoletja navzoča tudi na srečanjih, ki jih je prirejal Janez Zemljarič. Že takrat so se namreč pogovarjali o tem, da je Janša moteči element v slovenski politiki. Tam so govorili tudi o tem, kako Janšo onemogočiti v politiki. Na srečanju je bil po pripovedovanju prijavitelja navzoč tudi nekdanji vodja SDV za Primorsko Dušan Moljk – Dule, in ta naj bi dejal, da bi morali Janšo ustreliti, ko je bil še čas. Med osamosvojitvijo.

Partija (in njeni potomci) oblast jemlje hudičevo resno, kar vidimo še danes. Janez Janša sam po sebi ni ovira Organizaciji oziroma ‘oblasti nad oblastjo’. Politik Janez Janša pa je nesprejemljiv in nevaren. To je v enih svojih zapisov ugotavljal tudi Bernard Brščič. “Nevaren tranzicijski levici, nevaren tovarišiji, nevaren monopolnim medijem in sindikraciji. Nevaren, ker pomeni resno grožnjo tiraniji statusa quo komunistov. (…) je simbol slovenske pomladi in protikomunizma.” Zato se ga je za vsako ceno, v stilu ‘diskreditacija/likvidacija’, treba znebiti.

Zadnji v vrsti poskusov uničenja vodje opozicije je tožba specializiranega državnega tožilstva za odvzem ‘nezakonito pridobljenega premoženja’, ki ga je Okrožno sodišče v Ljubljani v Uradnem listu RS tudi že objavilo. ”To je vso premoženjsko stanje Janeza Janše. Nujno branje za vse Kučanove tajkune, ki so se vrnili iz svojih jaht in primorskih rezidenc,” je zapisal Portal Politikis (@PortalPolitikis) in objavil odziv, ki ga lahko preberete tukaj.

Kavarna Hayek (@KavarnaHayek) je objavila zanimiv tekst z naslovov ‘Janez Janša, gotovina in Urškina sestrična’, kjer ugotavljajo: ”Gotovina (denar) ostaja namreč eden zadnjih branikov svobode, ostaja področje, kjer država nima vpogleda v to, kar počnete. Zato omenjeni primer z Janezom Janšo ni nič drugega, kot eno od opozoril birokratov, da so pošteni in zgledni državljani izključno tisti, ki varčujejo v bankah in poslujejo z elektronskim denarjem. Vsi drugi so takoj mračnjaški zarotniki, ki ne izpolnjujejo svojih obvez do države. Kar vse skupaj zelo spominja na Orwellovo leto 1984.” 

Na Twitterju pa se je prvak opozicije Janez Janša (@JJansaSDS) odzval tudi na pisanje Mladine: ”Vsem, ki najdejo kak moj račun v tujini, nudim zdravljenje v moji Avstralski bolnišnici. Stepišnik in Repovž – 50% popust na psihiatriji.” Da ob vseh pogromih Janši ni zmanjkalo smisla za humor, pa smo se lahko prepričali, ko je (@JJansaSDS) objavil fotografijo mostu z napisom ‘Yansha bridge’ ter pripisal: ”Ne posedujem le klinike v Avstraliji, ampak tudi most na Kitajskem.” S tvitom, ki si je prislužil ogromno število všečkov, je prvak opozicije sprožil pravo malo raziskovalno dejavnost, saj so mu tviteraši našli še druge stavbe, podjetja, ki nosijo ime Jansha, Yansha, in podobno. Tviteraš Bond007‏ (@Bond00775328617) je tvitnil: ”Pa smo ga navsezadnje vendarle zalotili… Kjer je dim, je tudi ogenj, kenede Gregi Repovž? Ajde, Karba & Potić – v akcijo!” Janez Mežnarec‏ (@JanezMeznarec) pa: ”Kaj pa naši tožilci? Imajo verjetno preveč dela z banksterji in balkanskimi bojevniki? Težave imajo z 400k in 4 mrd., ne ločijo razlike?!” Novi generalni tožilec Drago Šketa, ki je že kršil človekove pravice, pa tudi ne obeta sprememb …

Sicer pa, hvala Bogu tudi za Twitter, saj je, kot je zapisal v svojem petkovem komentarju Miro Petek, ”v slovenskem medijskem prostoru laž postala vrednostno pozitivni način medijskega delovanja”. ”Kadar gre za obračun z Janezom Janšo, je v dominantnih medijih laž sprejeta kot dovoljena in celo zaželena. In ker je ta obračun stalnica, je laž tudi edina, ki sredi slovenske medijske puščave rojeva bogate sadove,” še zapiše Petek.

”Kapitalizem ne propada. Zoran Janković propada…”

 

”Na Rožniku je vsako leto manj delavcev in več obiskovalcev iz 35+ plačnega razreda javnega sektorja, katerih kapitalist je davkoplačevalec,” pa je med prvomajskimi prazniki ugotavljal znani tviteraš Libertarec (@Libertarec). Zato nas tudi ni presenetil nagovor ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je na Rožniku v svojem stilu pametoval: ”Tudi kapitalizmu se čas izteka in prepričan sem, da bosta prišla nov čas in ureditev, kjer bomo tudi mi imeli svoj delež.” Libertarec (@Libertarec) mu je odgovoril: ”Kapitalizem ne propada. Zoran Janković propada…” Tviteraš Odklop‏ (@stevilka2) tvitne: “Tovarišice in tovariši, pa saj vaš govornik svoj gromozanski delež že ima, ga četrt stoletja že uživa, le med vašimi drobtinami bi ga skril.” Vili Kovačič‏ (@DrzavljanK) pa je tvitnil: ”Zoran Janković je napovedal skorajšnji  konec kapitalizma in takojšni začetek gradnje 2 tira. Prihaja nov družbeni red – klientelizem.” 

Ob vseh krajah ter ‘lex Mercatorjih’ in drugih tirih je Bernard Brščič‏ (@BernardBrscic) z grenkobo ugotavljal: ”Navadiš se na nov BMW 740xD in menjavanje maîtresse-en-titre, ko izveš, da te bo zamenjal nov mandžurijski kandidat. In to Janković.😢” Rok Tuš‏ (@roktus) zapiše: ”Zoran #Janković je vrhunski poslovnež, pa so vse firme, katerih se je dotaknil v stečaju… Kak je torej slab poslovnež v Sloveniji?” Mogoče pa bo Zokiju pomagal do premierskega stolčka Chuck Norris, ki je nedavno obiskal prestolnico. Tviteraš TOML‏ (@tomltoml) v stilu vicev na račun ameriškega igralca tvitne: ”Čak Noris je danes pri zajtrku jedel jutrišnji kruh.” Andrej Leben‏ (@lbna69) mu odgovori: ”Spekel mu ga je Janković, čeprav ne zna prižgati pečice…” ”Narobe, Janković ne zna prižgati pralnega stroja. To sta mu delala sinova, zato je šlo vse ob barvo in ima sedaj milijonske minuse,” doda Frenk Mate‏ (@FrenkMate). Davor‏ (@DKopse) odgovori: ”Janković pozna le jaz + jaz = jaz. Edini manager in edini sposoben za monopolne izvršilne funkcije :) = diktator.” Peter Jančič (@peterjancic) doda: ”Z Bratuškovo je njegova PS, ko je Klemenčič udaril po JJ, prevzela oblast in takoj sanirala Probanko in Factor banko s kakšno milijardico.” Trotzdem‏ (@trotz_dessen) ugotavlja: ”Nesposobnost populistov na oblasti je Grčijo stala 86 milijard. Če zavlada Janković, pa nas bo to stalo še demokracije.” Demokracije z masko na obrazu, sicer.

Za ohranjanje tako vladajoča banditska ‘elita’ potrebuje bankomate, pa tudi mitologijo NOB in podobne laži. Tudi prvi maj, ki je bil, kot pravi Libertarec (@libertarec), ”v Slovenijo uvožen iz Nemčije in je nadomestil našo domačo junijsko kresno noč ob okupaciji, leta 1941”.

Ali, kot je tvitnil Mister Conformista‏ (@cnfrmstA): ”Prvi maj je za delo to, kar je prvi april za resnico.”

”Zmagal smo! Breznik je Turnška sesul, Žan pa ga je nato še sestrelil s seje. Komi Turnšek misli, da je še vedno pomemben. #podpornik_klavcev”

 

Žal miti in laži o NOB zapolnjujejo kar dobršen del pomladi. Libertarec‏ (@Libertarec) tvitne: ”V Ljubljani je mitologija tako močna, da tisoče ljudi vsako leto teče ob žici. Žice pa nikjer.” Marko Štrovs pa opozori: ”Janković grozi, da jo bo se ta mesec obnovil. Ob trasi ex tehničnih ovir kani se ta mesec postavit stražne stolpe z zvezdo. V slavo Ozni.” 

”Vladajoča nomenklatura in t. i. dominantni mediji nas vedno znova prepričujejo, češ da brez odpora proti okupatorju med drugo svetovno vojno Slovenija danes sploh ne bi obstajala,” pa je v svojem zapisu ‘Resnica ali mit?’ na Časnik.si (@Casnik) opozarjal zgodovinar Renato Podbersič ml. ter nadaljeval: ”V resnici je Slovenija tedaj utrpela ogromno število žrtev (okrog 98.000 mrtvih) in veliko materialno škodo. Poslušamo pa trditve o zmagoviti NOB in etiketiranje nasprotnikov z izdajalci, kar ’tisti pri koritih’ pogosto nekritično uporabljajo za opravičevanje medvojnega revolucionarnega nasilja.”

V šolah še vedno učijo, na proslavah grmijo, izza govorniških pultov pa nas poučujejo, da naj bi okupatorji med drugo svetovno vojno obsodili slovenski narod na izginotje. Zato naj ‘naprednim silam’ ne bi preostalo drugega kot upor proti tujim okupatorjem, da bi bil tako preprečen njihov genocidni načrt. Tovrstne besede se zlasti pogosto slišijo v spomladanskem času, ki dobiva pridih revolucionarnega mesečnega praznovanja, ko se vzneseno obeležuje različne obletnice v povezavi s t. i. NOB. Začne se v dneh pred 27. aprilom in traja tja do sredine maja, ko se spominjajo bojev pri Poljani na Koroškem. Takrat naj bi počastili konec ‘zadnjih bojev’ v drugi svetovni vojni v Evropi. Ampak, gre za še enega izmed mitov o t. i. NOB, ki z zgodovinsko resnico nimajo prav veliko skupnega. To o zadnjih evropskih bojih na Poljani pri Prevaljah sredi maja 1945 namreč preprosto ne drži.’ Zakaj, si lahko preberete tu: http://www.casnik.si/index.php/2017/05/05/resnica-ali-mit/.

Zato je žalostno, da še danes prejema mitološka Zveza borcev NOB milijone evrov iz državnega proračuna in se zato lahko posledično ohranja banditska oblast. In prav financiranje veteranskih organizacij v Sloveniji je bila tema Odbora DZ za obrambo pod vodstvom poslanca SDS Žana Mahniča, ki je ponovno spravila ‘na obrate’ predsednika borčevske organizacije Tita Turnška. Poslance SDS je tako ozmerjal z ”lažnivimi kurci,” saj so ti zahtevali pojasnila o delitvi denarja med veterane in o razlogih, zakaj največ denarja dobi organizacija, ki jo vodi prav Turnšek. Turnška so razjezili tudi očitki iz SDS o obrambi revolucije in pobojev. Mitološka Zveza borcev je namreč letos prejela kar 533.717, lani pa 547.526 evrov davkoplačevalskega denarja.

Turnškovo obnašanje je razgibalo tudi dogajanje na Twittterju, ki pa ga lahko povzamemo v nekaj mislih:

Janez Janša (@JJansaSDS) je tvitnil: ”Prikazan cel zaplet. ‘Izjemna kulturna raven prvega človeka #ZZB. Po Titu Brozu Tit Turnšek. Kultura na nivoju Hude jame in JZemljariča. https://twitter.com/Butalci_si/status/860139995381858307

Vida Kocjan‏ (@VidaKocjan) je Janši odgovorila: ”Takšna je večina naduvanih oholih starih komunističnih kadrov, ki so gor splezali zaradi partije, ne zaradi sposobnosti. Tit je njihova slika.”

Prihajali so tudi tviti s čestitkami poslancema SDS Žanu Mahniču in Francu Brezniku. Ali, kot bi rekel TOML‏ (@tomltoml): Zmagal smo! Breznik je Turnška sesul, Žan pa ga je nato še sestrelil s seje. Komi Turnšek misli, da je še vedno pomemben. #podpornik_klavcev.”

A resnica je, da dokler bomo mite in laži napajali in jih ohranjali pri življenju z milijonskimi injekcijami našega denarja, namesto, da bi jih obsodili, ne bo drugače.

”Vlada nam kult smrti, ki slavi vse kar pobija in mori ali preprečuje rojstvo otrok.”

 

In vse prej zapisano pripelje do naslednjega tvita Petra Štrovsa (@peterstrovs): ”Čak, a dejansko so dal naslov maturitetnega eseja ‘Samomor kot izhod iz kolesja sistema’? Bravo stroka, to je ta perspektiva, ta prihodnost.” Darko Bulat‏ (@darkob): ”Vlada nam kult smrti, ki slavi vse kar pobija in mori ali preprečuje rojstvo otrok.” Čričo Anžlovar‏ (@crico111) Bulatu odgovori: ”Kot, da jih jaha sam hudič iz pekla! Od prvega do zadnjega.” Zato ga je potrebno premagati.

Na kulturo smrti v Sloveniji (in tudi EU) pa je že pred leti opozoril predsednik SDS s knjigo, ki nosi diametralni naslov ‘Kultura življenja’ in je še kako aktualna. V zapisu z naslovom Kultura življenja namesto kulture smrti lahko med drugim beremo: ‘Preko 600 krajev imamo v Sloveniji, kjer ležijo desetletja zamolčana morišča zločinsko pomorjenih ljudi. Ljudi različnih narodnosti, prepričanj, starosti, spola in poklicev. Vojnih ujetnikov, civilistov, žensk in otrok. O koncu druge svetovne vojne in prisvojitvi popolne oblasti je Komunistična partija Slovenije ob koordinaciji v jugoslovanskem komunističnem vodstvu v velikem obsegu nadaljevala proces, začet sicer že med vojno, po Kardelju imenovan “čiščenje”, v katerem so brezobzirno, mnogokrat na najbolj krute in sadistične načine, pobili na deset tisoče ljudi. Ti poboji niso bili slučajnost in še manj nujno zlo zaradi mednarodnih okoliščin. Bili so načrtovani od samega začetka. (…) Slovenija je danes na razpotju. Opravičevanje zločina je za vsako družbo nevarno, saj razjeda vrednotni in pravni red v samem temelju. Vpliva na posameznike in na množice ter prinaša nevarnost, da se tragični čas ponovi. (…)

Temeljna točka spopada med kulturo smrti in kulturo življenja niso imena ulic. Spopada med kulturo smrti in kulturo življenja niso imena ulic. Preimenovanje je tako kot poimenovanje zgolj posledica nečesa. Mrtvi pač ne bodo ostali večno nepokopani, količina njihovega trpljenja je prevelika. In ko bo zadnji med njimi dobil spokojen grob, njihovi svojci pa mesto žalovanja, bo iz Slovenskih mest in trgov brez sledu izginila tudi simbolna zapuščina kulture smrti v besedi in podobi  Tita, Kardelja ali Kidriča. Kultura smrti nima prihodnosti, ohranja se namreč lahko le z lažjo. To pa mora njen propagandni stroj stalno in vedno znova ponavljati, vedno znova mora zbirati sile laži in ustvarjati navidezne svetove, medtem ko resnica deluje že sama po sebi. Zato vsako novo grobišče odjekne kot eksplozija, ki do temeljev poruši zgradbo iz laži.

Obstaja pa vprašanje, koliko časa lahko kljub vsemu vse to ponavljanje še traja. Ali ni škoda časa, ki ga porabljamo za poglabljanje oziroma ohranjanje delitev? In energije naroda, ki gre v nič in v slabo, medtem ko je pred nami, še posebej sedaj, ko imamo lastno državo in svoje mesto v svetu, toliko zanimivih in koristnih izzivov?”

Ja, koliko časa še?

”Enak scenarij se odvija v primeru #Novič – Krimpolicija, tožilstvo, sodstvo – orodja režima za uničevanje ljudi.”

Verjemite mi, da bo tudi primer Novič prišel na velika platna, saj je scenarij za umor nekdanjega direktorja dr. Janka Jamnika prava kriminalna zgodba. Ali gre za naključje ali pač ne, da je TV Slovenija prav v času sojenja dr. Milku Noviču predvajala film Sramota, ne vem. Vem pa, da je tvit predsednika SDS dovolj zgovoren: ”Enak scenarij se odvija v primeru #Novič – Krimpolicija, tožilstvo, sodstvo – orodja režima za uničevanje ljudi.” S tvitom se je oglasila tudi soproga prvaka opozicije Urška Bačovnik Janša‏ (@bacovnik), ki režim doživlja tudi sama: ”Film Sramota, toplo priporočam v ogled, še posebej tistim, ki radi sodijo drugim…mene je globoko ganil.”

Film Sramota je film, ki gane vsako pravično srce in zdrav razum. Ogledate si ga lahko tu: http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174469098

In zgodba? Leto 1974. Martin Uhernik naj bi bil vpleten v zločin, v umor soseda Jakoba Luzarja. Na prvostopenjskem sojenju je oproščen. Za umor ni dovolj dokazov. Ker se v sodbo vpletejo nepoklicani, tožilstvo zahteva ponovno sojenje na višjem sodišču. Ta najde nove dokaze in Uhernika pošlje v zapor. Za sodelovanje pri umoru obdolžijo tudi njegovo ženo Ano. Med prestajanjem osemletne kazni družina razpade: umre žena, osem in dvanajstletna otroka sta prepuščena drugim. Domačini nizajo pripovedi o domnevnem morilcu, nakazujejo pa tudi možnost, da je v zločin vpleten nekdo drug.

V zaporu Uhernik piše pisma in jih naslavlja na najrazličnejše ustanove, celo na maršalat v Beogradu. Dokazuje, da ni morilec in da sodišče ni ravnalo prav. Izkaže se, da so bili preiskovalci zelo površni in da so pri dokazovanju izpustili marsikateri relevantni dokaz. O tem govorijo dokumenti, sodniki, kriminalisti, izvedenci, odvetniki in domačini. Iz leta v leto je v Uhernikovi pisni korespondenci več dokazov, ki govorijo njemu v prid.

Po prestani kazni se vrne na svoj dom, v katerem želi na novo zaživeti in pozabiti na usodno zmoto, ki ga je pahnila za rešetke in zaznamovala za vse življenje. Bolj kot se oddaljuje čas od zločina, bolj je jasno, da so Uhernika obsodili zgolj na podlagi govoric in domnev. Zato po krivem obdolženi skupaj z odvetnikom vloži zahtevo za obnovo procesa. Po tridesetih letih kalvarije Martin Uhernik doživi katarzo: slovenska sodna oblast razveljavi sodbo, izrečeno leta 1975.

Uhernik odhaja s sodišča, v njegovem žepu sta oprostilna sodba in odškodnina, spremlja ga tudi opravičilo pravosodnega ministra.

In če se vrnem za konec še k dr. Milku Noviču, ki sem ga včeraj (ponovno) obiskala v priporu. Vsem se iskreno zahvaljuje za podporo, lepe misli, molitve … “Brez vas ne bi bilo. Počutim se močnejši kot prvič,” mi razloži. Pogovor bo sicer objavljen v naslednji številki Demokracije. Lahko pa v aktualni številki preberete članek, kjer v Urugvaju zaprti balkanski bojevnik Anastazij Martinčić (ki še vedno ni dobil statusa varovane priče) osvetli ozadje umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta: “Ljudje so na teh inštitutih prisiljeni delat ta ‘beton’. (…) Človek je ubit. In da se to ‘zapre’, je obtožen nekdo drug.” Martinčić komentira tudi dejstvo, da imamo tako v primeru umora dr. Janka Jamnika kot v primeru Balkanski bojevnik isto tožilko: Blanko Žgajnar. “Ja, vedno gre za isti krog, ki vleče denar iz države.”

Upam, da so članek v Demokraciji prebrali vsi, ki se jih zadeva globoko tiče!

Petra Janša