“Slovenija je neki razvojni poti in ustvarja toliko BDP-ja, da ni potrebe, da nekaj sto tisoč upokojencev prejema nižjo pokojnino, kot bi jo moralo, in nižjo, kot Slovenija zmore,” je predsednik SDS Janez Janša dejal na posvetu o slovenskem demografskem skladu. Da bo Slovenija v prihodnosti poleg Malte ena izmed najbolj ogroženih držav, kar zadeva staranje prebivalstva v naslednjih letih, in tudi edina država, ki nima urejenega področja dolgotrajne oskrbe, pa je ocenila evropska poslanka Romana Tomc. Predlog zakona o slovenskem demografskem skladu je podprl tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik in apeliral na vlado, da predlog podpre v dobro upokojencev.
V državnem svetu je danes potekal posvet o slovenskem demografskem skladu. Posveta so se udeležili Branko Šumenjak, predsednik KSS SDS, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik, Andrej Šircelj, poslanec v DZ RS, evropska poslanka Romana Tomc ter predsednik SDS Janez Janša.
V uvodnem nagovoru je prisotne pozdravila evropska poslanka in kandidatka za letošnje evropske volitve Romana Tomc. Dejala je, da je SDS tista stranka, ki ves čas svojega obstoja, še posebej pa v zadnjih letih, “ne samo govori, ampak tudi dela v dobrobit upokojencev”. Na ta način je nastal tudi predlog zakona o slovenskem demografskem skladu, ki bi upokojencem pomagal, da bi dobili višje pokojnine.
Alojz Kovšca, predsednik državnega sveta, je pozdravil goste in preostale v dvorani, ki predstavlja stičišče družbe in politike. Dejal je, da je precejšen del obrtniške populacije ostal brez dostojnih pokojnin, in dodal, da je to vendarle stvar države in ne obrtnikov. Kovšca tudi meni, da se moramo, ko bomo govorili o tem, kaj naj bi šlo v demografski sklad, vsi zavedati, da lahko sredstva iz proračuna na takšen ali drugačen način tudi odidejo. “Temu se moramo izogniti z dobro zakonsko ureditvijo,” je dodal. Vesel je bil, da se v državnem svetu, kjer se zastopa glas civilne družbe nasproti politiki, razpravlja o predlaganih rešitvah za upokojence, za njihove pokojnine in o demografskem skladu.
Janša: V pokojninski sklad se zliva zgolj drobižek
Predsednik stranke Janez Janša je dejal, da je Slovenija ne neki razvojni poti in da ustvarja toliko BDP-ja, da ni potrebe, da nekaj sto tisoč upokojencev prejema nižjo pokojnino, kot bi jo moralo, in nižjo, kot Slovenija zmore. Dodal je, da je v slovenskem pokojninskem sistemu polno navlake, veliko stvari, ki ne sodijo v sistem, ampak v druge javne blagajne. Odločno je dejal, da to predstavlja upokojencem največjo krivico. Po mnenju Janše Slovenija v vsem času ni bila sposobna vzpostaviti kapitalskega stebra za napajanje pokojnin in se zato danes v pokojninski sklad zliva drobižek, čeravno ima Slovenija še vedo obsežno državno premoženje.
Predsednik je dejal, da to, kar je predlagala SDS ni nič novega, to imajo številne države, ki iz kapitalskih stebrov dajejo višje deleže v pokojninske stebre. “Ko smo razmišljali, kako presekati ta ‘gordijski vozel’, kaj torej dati v nacionalni pokojninski sklad, smo bili povsem enotni, da vse,” je poudaril in dodal, da je potrebno samo storiti ta odločilni korak. Pa vendarle je SDS prejšnji teden prejela hladen tuš, ko se je koalicija odločila, da predloga SDS v prvem branju ne bo podprla. “Ministrstvo za finance je koaliciji predlagalo staro rešitev, ki je nesmiselna.” Torej, po mnenju Janše staro rešitev, ki ni pripeljala do zakona.
Nacionalni pokojninski sklad, v katerega bi se preneslo vse državno premoženje, bi bilo najbolj koristno za vse. Prenos zgolj 1/7 premoženja pa je megla, je kritično ocenil Janša. Celoten govor predsednika Janeza Janše si lahko preberete tukaj.
Slovenija bo zaradi staranja kmalu ena izmed najbolj ogroženih držav
V nadaljevanju posveta je spregovorila evropska poslanka Romana Tomc. Dejala je, da je situacija z demografijo in denarjem v pokojninskem skladu zelo resna. Poudarila je, da potrebujemo strukturne reforme za nadgradnjo sistemov pokojninskega zavarovanja, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Po njenem mnenju je potrebno prilagoditi sistem usposabljanja in izobraževanja, da ne bo prišlo do izrinjanja javno-finančnih izdatkov za druge namene. Tomčeva je jasno in nazorno, na podlagi grafičnega prikaza, prikazala spreminjanje strukture prebivalstva. Dejala je, da bodo po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, od koder so številke na grafih povzete, izdatki za pokojnine najvišji okoli leta 2050. Evropska poslanka pa je zaskrbljena ob vzponu krivulje od leta 2020 naprej, kar lahko pomeni že jutri.
Med upokojence bodo prehajale številčnejše generacije, na trg dela pa bodo prihajale generacije, rojene pozneje, v obdobju nižjih stopenj rojstev. Izpostavila je problematiko, da bo Slovenija v prihodnosti poleg Malte ena izmed najbolj ogroženih držav, kar zadeva staranje prebivalstva v naslednjih letih. Slovenija je tudi edina država, ki nima urejenega področja dolgotrajne oskrbe z zakonom. Dodala je: “To ni pesimizem, to je realno stanje.”
V nadaljevanju je dejala, da so demografske projekcije ključni element razvoja in dolgoročne javno-finančne vzdržnosti, saj se bo delež starejših povečeval, delež delovno sposobnega prebivalstva pa zniževal. Tomčeva je mnenja, da se morajo spremembe na področju pokojnin delati počasi in postopoma, torej pravzaprav ves čas. Ostro je dodala, da “tiste vlade, ki tega ne delajo, ne skrbijo za svoje upokojence, niti ne za tiste, ki bodo to postali“. Ob koncu svojega govora je evropska poslanka dodala še to, da je ministrstvo za finance predlagalo zakon, ki je bil v preteklosti že predmet številnih nesoglasij in se je že izkazal za neuspešnega. Ob tem je izrazila veliko zaskrbljenost nad tem, da koalicija predloga SDS, ki zagotavlja, da bi bilo nesoglasij čim manj, ni podprla. Po njenem mnenju je to izraz politične nezrelosti, za katero pa upa, da bo enkrat presežena.
Več denarja za pokojnine iz kapitala Republike Slovenije
Poslanec v državnem zboru Andrej Šircelj je nadaljeval, da se danes skoraj 80 odstotkov sredstev, namenjenih pokojninam, dobi iz prispevkov, le dobrih 20 odstotkov pa se jih dejansko dobi iz proračuna: “V zakonu, ki smo ga predlagali v SDS, se zavzemamo, da se večji del denarja, namenjenega pokojninam, dobi iz kapitala in premoženja Republike Slovenije. Tako bi za leto 2017 dobili 707 milijonov evrov sredstev. Vlada Republike Slovenije je medtem pripravila zakon, v katerem je predlagala, da se pokojninam nameni le delež iz portfeljskih sredstev, kar bi za leto 2017 pomenilo 48 milijonov evrov. Razlika med našim in vladnim predlogom je torej očitna.”
Šircelj je izpostavil, da rešitve ne vidi v portfeljskih naložbah, saj bo šlo le za dodatne sklade, ki bodo večino sredstev porabili za svoje delovanje, zato lahko govorimo o prevari, s katero nam Vlada RS meče pesek v oči. Dodal je, da imamo danes več družb (KAD, SDH …) z različnimi vodstvi, ki imajo tudi različne interese. Po njegovem mnenju je pomembno, da se povečajo pokojnine in se zagotovi večjo stabilnost, kar bi tudi pri zaposlenih in mladih povečalo motivacijo za vlaganje v pokojninske sklade. Družba, ki jo predlaga SDS, bi imela svoj nadzorni svet, ki bi ga predlagale poslanske skupine v DZ RS. Tako bi zagotovili večjo transparentnost. Uprava in nadzorni svet pa bi družbo lahko vodila samostojno in neodvisno, je še zaključil Šircelj.
Vlada ni uslišala upokojencev glede povišanja pokojnin
V nadaljevanju je spregovoril tudi predsednik Zveze društva upokojencev Slovenije Janez Sušnik. Dejal je, da se na vseh občnih zborih upokojencev vedno postavlja vprašanje glede višine pokojnin. “Moram reči, da smo letos pričakovali redno in izredno uskladitev z vlado glede na dobro gospodarsko rast, pa nismo dobili ničesar.” Dodal je, da upa, da se bodo zadeve obračale drugače, pa vendar bodo morali biti upokojenci do vseh zadev ostrejši. Če bi KAD dobro gospodaril, pokojninskega sklada sploh ne bi potrebovali, meni Sušnik.
Kot predsednik ZDUS je povedal, da bodo sicer vladni predlog zakona še preučili, se pa strinja s predlogom stranke SDS, da se v demografski sklad prenese vse državno premoženje, ker je to edini način, da bo priteklo dovolj sredstev za upokojence. Sušnik meni, da bi morala vlada podpreti predlog Slovenske demokratske stranke, ki so ga temeljito pregledali, in ga v programsko dobrih točkah podpreti. “Če pa bo vlada že na začetku rekla ne, pa to ni dobro za nas upokojence,” je kritično dejal predsednik ZDUS.
Ob koncu je vsem navzočim prebral sklep komisije po prebranem predlogu zakona o slovenskem demografskem skladu, ki se glasi: “Predlog zakona o slovenskem demografskem skladu, ki ga je predložil SDS, je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo.” Zaključil je, da bi morala tudi vlada dobre predloge podpreti, kajti tudi v parlamentu je potreben razum, da se pametne rešitve podprejo, ne glede na to, če je predlog iz opozicije.
Branko Šumenjak, predsednik Kluba seniork in seniorjev SDS, je dejal, da se sklad ustanavlja predvsem za to, da bi pokojnine dobile nek stabilen vir, saj je proračun vsako leto različen. “V tem času, ko je dobra gospodarska rast, ni neke želje, da bi se vir, ki je na razpolago, razdelil za upokojence.” Poudaril je, da si želi, da bi bile pokojnine pravične, saj bi vsak upokojenec moral dobiti pravično pokojnino za svoje minulo delo. Šumenjak meni, da je bilo tudi v preteklosti premalo narejenega na področju usklajevanja pokojnin. Vladi bi morali glasno povedati, da si upokojenci ta sklad želimo, je poudaril v svojem nagovoru.
H. M.