Suša spet v celoti uničuje pridelke: Zaradi visokih temperatur jih ne bo niti drugo leto!

Foto: iStock

Pomanjkanje padavin v spomladanskih mesecih je povzročilo primanjkljaj vode. Pridelovalci skušajo blažiti posledice, a so rastline tako prizadete, da so pridelki letos manjši do 60 odstotkov, ponekod pa povsem uničeni. Ob pozebi in toči jim zdaj škodi še suša.

V tem tednu se pričakuje najhujši vročinski val letos, temperature se bodo povzpele do 39 stopinj Celzija. Zato obstaja bojazen motnje procesa nastajanja cvetnih brstov za novo sezono 2018 do takšne mere, da lahko pričakujemo zmanjšano rodnost prihodnjega pridelka. Padavine, ki so se pojavljale zadnjih nekaj dni, razmer ne ublažijo dovolj. Na večini travnikov je bil prvi odkos slabši, drugega pa v veliko primerih sploh ni bilo. Najbolj prizadete so vrtnine, ki se jih ne namaka, saj je tam pridelava zelenjave skoraj nemogoča ali pa je pridelek že popolnoma uničen.

Foto: iStock

Najbolj prizadeta so območja na Štajerskem in v Prekmurju
V Murski Soboti in njeni okolici je prizadeto vse, kar je na njivah: koruza, oljne buče, soja, krompir, vrtnine in tudi travniki. Kmetje zaradi upada podtalnice nimajo vode, s katero bi rastlinam pomagali. Tudi sadovnjaki in vinogradi, ki jih ne namakajo, se sušijo. Zelo prizadeta je travna ruša, zato kmetje ne bodo imeli dovolj krme za živali, pa tudi njena kakovost bo bistveno slabša. V tržnih nasadih sadnih vrst v Podravju, celjski regiji in Prekmurju so najbolj poškodovani mladi nasadi do petega leta starosti, posledice so vidne tudi v nasadih, opremljenih s kapljičnim namakanjem.

Na območju Ptuja je pridelek zaradi pozebe in toče manjši od 30 do 60 odstotkov, ponekod je vse uničeno. Koruza je na sicer prodnatih tleh Ptujskega polja uničena do 90 odstotkov, na območjih, kjer je klestila toča, pa tudi do 100 odstotkov. Ponekod je toča uničila vse vrtnine in buče, nekaterim ”srečnežem” pa je pustila slabo polovico. V mariborskem okolišu so najbolj prizadeti prav posevki koruze. Pri krompirju se posledice suše kažejo v manjši listni masi in debeljenju gomoljev, posledično so pridelki nižji, manj kakovostni in nepravilne oblike. V okolici Celja napovedujejo, da bo izpadla ena košnja. Paše je začelo primanjkovati. Prizadeta je koruza, oljne buče so povsem uvele, fižolu pa odpadajo cvetovi.

Foto: iStock

Slabo kaže tudi na območju Nove Gorice in Novega mesta, na Gorenjskem ni večjih težav
Zaradi lokalnih padavin je škoda zaradi suše v osrednji Sloveniji zelo različna. Škoda, povzročena na koruzi, bo vidna šele, ko bo ta dozorela. Živino bodo kmetje s pašnikov morali predčasno odgnati. Na Gorenjskem ni večjih težav, zagotovo pa jih bodo imeli s koruznim hroščem.

Na novomeškem območju se koruza že suši, marsikje pa lahko pričakujejo, da ne bo prišlo do oploditve in razvoja storžev. Žita so se slabo razrasla, dognojevati jih je treba z dušikom. Posevki so nižji in redkejši, zrnje pa je slabo napolnjeno. Nenamakalne vrtnine z vegetacijo zaključujejo prej kot običajno, rastline so že odvrgle svoje cvetove. Pridelek na tem območju je slabši tudi do 100 odstotkov. Setev strniščnih dosevkov po pšenici in ječmenu se zaradi suše sploh ne izvaja. Vse mlade rastlinice so že posušene ali pa sploh ne vzniknejo. Suša je travnike na območju novogoriške enote oškodovala za 70 odstotkov. Tako velika škoda bo tudi na vrtninah, na območjih, kjer ni namakanja. Prizadeta so tudi žita, predvsem v spodnji vipavski dolini, kjer bo pridelek manjši do 30 odstotkov.

A. L., STA