Danes je mednarodni dan animiranega filma. Risani filmi kot vrsta animiranih filmov imajo bogato zgodovino. Prvi je nastal leta 1906 v ZDA, med deseterico najpopularnejših pa so se uvrstili tudi Bambi, Levji kralj in Shrek.
Risani film je najbolj razširjena vrsta animiranega filma, ki temelji na snemanju posameznih gibov narisanih likov. Pri projekciji dobimo vtis, da je gibanje povezano.
Prvi je nastal leta 1906 v Ameriki, ko je James Stuart Blackton ustvaril »Smešne izraze zabavnih obrazov«. Med zelo priljubljenimi v tem času sta bila Mali Nemo« (1911) in »Dinozaver Gerti« (1914), ki ju je ustvaril ameriški risar stripov Winsor McCay.
Ustvarjanje risanih filmov je bilo na začetku zelo zamudno, saj so jih ustvarjali posamezniki, ki so morali za vsakega izdelati ogromno risb. Pozneje so iznašli tehnike, ki so olajšale delo in omogočile hitrejše izdelovanje. Nastajalo je vedno več filmov, izboljšala se je njihova kakovost. Začele so jih ustvarjati cele ekipe, ki so vključevale risarje, režiserje, scenariste …
Risanke so postale del filmske produkcije in so jih predvajali v kinematografih. To so bile večinoma kratke črno-bele risanke, ki so jih predvajali pred glavnimi filmi.
Walt Disney med največjimi mojstri
V začetku 20. let prejšnjega stoletja se je v Ameriki razvilo veliko studijev, med najbolj znanimi so bili: Max Fleischer (Popaj, Betty Boop), Pat Sullivan (maček Feliks), Bud Fischer (Mutt in Jeff) ter Walt Disney. Walt Disney je s sodelavci ustvaril vrsto zelo priljubljenih junakov, kot so Miki Miška, Racman Jaka, Pepe in Pluton in drugi. V 40-ih in 50-ih letih so ustvarili celo vrsto zelo uspešnih klasičnih celovečernih risanih filmov, kot so Sneguljčica in sedem palčkov, Ostržek, Bambi, Pepelka, Peter Pan, Dama in potepuh, 101 dalmatinec, Trnuljčica itn.
Prva zvočna in barvna risanka
Prva zvočna risanka je bila »Moj stari dom v Kentuckyju« (1926), ki so jo ustvarili v Max Fleischer studiu, vendar se zvok in slika še nista povsem dobro ujemala. To je uspelo Walt Disneyu v »Parniku Willie« (1928), v katerem je nastopal znani Miki Miška.
https://www.youtube.com/watch?v=PefKZfFMvac
Prvi barvni film, v katerem so začeli uporabljati novejšo tehniko koloriranja, je bil prav tako Disneyev, in sicer »Cvetje in drevje« (1932). Disney je posnel tudi prvo zvočno in barvno celovečerno risanko »Sneguljčica in sedem palčkov« (1937), ki je dosegla velikanski uspeh in mu prinesla več kot 98 milijonov dolarjev dobička. S tem denarjem je nato ustanovil nov studio Walt Disney Studios.
Od Kremenčkovih do smrkcev
Ko je v poznih 50-ih letih v ameriških kinematografih zaradi televizije začel upadati obisk, so začel nastajati televizijski risani filmi, ki so jih snemali tako za otroke kot tudi za odrasle. Kremenčkovi, Scooby Doo, Tom in Jerry in medvedek Yogi so le nekateri od mnogih, ki sta jih ustvarila Bill Hanna in Joe Barbera.
Pri nas pa medved Bojan in profesor Baltazar
Mnogi se še spomnite številnih zelo kakovostnih risank, ki so jih konec 70-ih in v 80-ih letih predvajali po televiziji. Le kdo ne pozna medveda Bojana, profesorja Baltazarja, odličnega češkega Krtka, palčka Smuka ali poljskega dvojca Lolek in Bolek in pa seveda čebelice Maje ter smrkcev? Dandanes pa imajo otroci na voljo različne otroške programe, kjer po ves dan predvajajo risanke.
Sodobne risanke
V 90-ih letih so velik del animacije prevzeli računalniki. Do tedaj so ustvarjalci risbe risali na prozorne folije, ki so jih položili na ozadje. Prvi film z računalniško grafiko je bil »Svet igrač« (1995), ki je nastal v studiu Pixar. Ta tehnika je nato povsem izpodrinila klasično ustvarjanje risank.
Moderni celovečerni risani filmi v kinematografe znova privabljajo gledalce, in to ne le družin, ampak tudi tiste, ki so ostali mladi po srcu.
Deset najboljših risank vseh časov
Ameriški filmski inštitut je leta 2008 med deseterico najboljših animiranih filmov vseh časov uvrstil:
- Sneguljčica in sedem palčkov (1937)
- Ostržek (1940)
- Bambi (1942)
- Levji kralj (1994)
- Fantazija (1940)
- Svet igrač (1995)
- Lepotica in zver (1991)
- Shrek (2001)
- Pepelka (1950)
- Reševanje malega Nema (2003)
T. P.