Šentjurc, zamolčan in pregnan iz države, v Nemčiji pa uspešen pisatelj in novinar

Pred Gimnazijo Slovenj Gradec bodo danes odkrili spominsko ploščo Igorju Šentjurcu, pisatelju, prevajalcu in novinarju, ki bi te dni praznoval 90 let. O tem zamolčanem intelektualcu pa bodo ob 18. uri v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec spregovorili dr. Mira Miladinović Zalaznik, dr. Aleš Gabrič in dr. Peter Vodopivec.   

Igor Šentjurc se je rodil na današnji dan pred 90 leti v Slovenj Gradcu, in čeprav je bil zelo plodovit pisec, je vsaj širši slovenski javnosti zelo malo oziroma premalo znan. Velik del svojega ustvarjalnega obdobja je preživel v Nemčiji, pisal pa je tudi pod imenoma Igor von Percha in Igor Georgew.

Zgodnja črtica o Udbi in domobrancu
Najbolj obsežno besedilo o Šentjurcu je pred leti objavil Lev Detela v reviji Srp, za današnjo slovesnost v Slovenj Gradcu pa je o njegovi ustvarjalni in življenski poti besedilo pripravila dr. Mira Miladinović Zalaznik. Šentjurc je leta 1949 postal pomočnik odgovornega urednika pri tedniku za šport Polet, poleg tega pa je tudi literarno ustvarjal. Izdal je črtico Eden proti vsem, ki pripoveduje o mladem likvidatorju, ki mora po nalogu Udbe izslediti domobranca in ga likvidirati. Nemara je bila ta črtica objavljena leta 1952 prva iskrica, zaradi katere je moral Šentjurc pozneje na tuje, v Nemčijo, kjer je nastal ves njegov preostali bogati literarni opus. Zanimivo je, da je bil Šentjurc predviden za objavo v knjigi Novele štirih (Šentjurc, Kovačič, Hieng, Bohanec), vendar te novele ravno zaradi Šentjurca niso nikoli izšle, namesto tega so 1953. natisnili Pesmi štirih (1953). Res pa je, da so preostali leta 1954 dobili svojo knjigo novel.

V športnem listu objavljal Kovačiča, Petana, Hladnika, Mustra
Kot piše dr. Miladinović Zalaznikova, je Šentjurc leta 1952 postal odgovorni urednik revije  PPP (Poletove podobe in povesti), ki naj bi bila športni list, vendar je v njej uvedel tudi literarno prilogo, v kateri je objavljal črtice mladih slovenskih avtorjev (Lojze Kovačič, Žarko Petan, Boštjan Hladnik) ter romane v nadaljevanjih izpod peres angleških in ameriških avtorjev, tu pa so bili objavljeni tudi prvi stripi slovitega Mikija Mustra. Objavljal je tudi politične in gospodarske reportaže o nerazvitih slovenskih krajih pa tudi o poboju poljskih oficirjev v Katynu, ki so ga izvedli sovjeti, o prebegu romunskih graničarjev ter uporu in generalni stavki v Vzhodnem Berlinu 26. junija 1953.

Partija namignila, naj se umakne iz Slovenije
Zaradi takšnih člankov se je naklada časopisa dvignila s 6000 ali 7000 na več kot 120.000 in komunistična oblast je Šentjurcu zagrozila z ukinitvijo lista, seveda pod pretvezo o pomanjkanju papirja. Šentjurc je pozival svoje bralce k protestom zoper takšen ukrep. Razmere so se zaostrile in Šentjurc je dobil namig, naj odide iz dražve. Grožnjo je vzel resno, saj je poznal zgodovino Šterntala – Strnišča (danes Kidričevo) in Golega otoka, zato se je konec poletja 1953 odpravil v Nemčijo. Tam je pristal v taborišču za politične begunce v Perchi ob Štarnberškem jezeru na Bavarskem. Sprva je delal kot zastopnik za prodajo knjig, kmalu pa je začel pisati v nemščini in si nadel psevdonim Igor iz Perche. Svoj prvi roman, kriminalko Der Teufel braucht Liebe (Vrag potrebuje ljubezen, 1956), je podpisal kot Igor Georgew, kar je približek slovenskemu Šentjurcu. V 40 letih literarnega ustvarjanja je napisal okoli 25 romanov, ki jih je podpisal kot Igor von Percha, Igor Georgew in Igor Šentjurc. Nekaj romanov je izšlo kot podlistek v znanih revijah Quick, Stern in Bunte Illustrierte. Po romanu Bumerang je bila leta 1959 posneta filmska kriminalka s Hardyjem Krügerjem v glavni vlogi. Od takrat je redno sodeloval pri pisanju in lektoriranju scenarijev. Napisal je tudi mladinsko knjigo Luka auf langer Reise. Eine wahre Hundegschichte (Luka na dolgi poti. Resnična zgodba o psu, 1992).

Dr. Mira Miladinović Zalaznik navaja tudi, da je ta zamolčani slovenjgraški rojak v Nemčiji postal avtor uspešnic, skupna naklada njegovih del znaša 10 milijonov izvodov. Prevajan je bil v angleščino, amerikanščino, francoščino, nizozemščino, portugalščino, danščino, hebrejščino in finščino. In zelo malo v slovenščino.

e-Koroška