71-letna Švedinja se je spet poročila s 37 let mlajšim Gambijcem, čeprav sta ji prva temnopolta moža pobegnila

Foto: YouTube. Marie in Lamina sta srečno poročena.

S Švedske prihaja nenavadna zgodba o 71-letni sladkorni bolnici Maire Pekhonen, ki se je decembra lani v Gambiji poročila s 37 let mlajšim temnopoltim moškim iz Gambije. Življenje je pač kratko, zato ga je treba karseda uživati, v intervjuju za švedski časnik Expressen zatrjuje Pekhonenova, ki vsak mesec privarčuje del pojkonine, da bi lahko s svojim soprogom decembra v Banjulu praznovala prvo obletnico poroke. Kot poudarja Maire, je njen soprog Lamina zvest moški, prvo skupno noč pa sta preživela šele po poroki, kakor je to navada po islamskih običajih.

Zanimivo, Maire Pekhonen se svoje muslimanske poroke sploh ni bilo treba udeležiti, 34-letnemu Lamini Sannehu je preprosto izročila 700 švedskih kron, da je zvezo uradno registriral, potem pa sta se skupaj udeležila še pravno-zavezujočega obreda na matičnem uradu. Ker je Maire sladkorna bolnica, si trikrat dnevno vbrizgava inzulin, na dan poroke pa je na to pozabila. Posledično ji je padel nivo sladkorja v krvi in ji je bilo slabo, vseeno pa je preživela.

Sladkorna bolezen pa ni njena edina zdravstvena težava, saj jemlje šest različnih zdravil. Maire ima namreč tudi slabo srce, visok pritisk in odpovedujejo ji celo ledvice. Vse to je posledica življenja z diabetesom, ki že več desetletij počasi najeda njeno telo, vseeno pa 71-letnica ostaja optimistika. Njeno potovanje v Gambijo se je namreč spremenilo v pravo avanturo, saj je spoznala bodočega moža in se še isti teden z njim tudi poročila.

Lamina dela v javnem sektorju, ima svojo pisarno in tudi sam zdravstvene težave. Njegove noge so zatekle in zato težko hodi, vseeno pa je leta 2014 na avtobusni postaji, ko je bila Maire prvič v Gambiji in je čakala na taksi, Pekhonenovi  brez oklevanja odstopil svoj sedež. Tako sta se tudi spoznala. Na Maire je to naredilo velik vtis, uspela ga je izslediti prek družbenega omrežja Facebook, kjer sta nato znova vzpostavila stik. Večkrat sta bila povezana prek spletne kamere, z aplikacijo Skype, si dopisovala več mesecev, preden sta se njuno nenavadno prijateljstvo decembra lani odločila obeležiti s poroko v Gambiji.

Decembra se je poroke udeležila tudi Mairejina dobra prijateljica Hilkka, ki je bila njena priča, medtem ko je bila ženinova priča kar sestra Binta. Par ne živi skupaj, saj se je Maire vrnila na Švedsko, vseeno pa sta prek družbenih omrežij redno v stiku. Oba sta bolna in imata prekomerno telesno težo, seks jima ni prvotnega pomena, najpomembneje je, da si nekomu najljubša oseba, pravi Maire in dodaja: “Najpomembnejše je, da nisi sam.”

Lamina je Mairejin tretji mož iz Gambije, saj upokojenka rada potuje po Afriki, ker jo moški ogovarjajo in ji zato ni treba nič storiti. “Lepi so in drugačni, rada imam njihove lase, imajo lepe oči. So zelo prijazni, vsaj na začetku,” pravi Maire, ki ima slabe izkušnje iz prejšnjih vez z gambijskima možema. Oba sta bila še v svojih dvajsetih, ko sta se poročila z Maire. Prvi mož ji je pobegnil takoj, ko je na Švedskem dobil dovoljenje za stalno bivanje, drugi pa je končal razmerje zaradi “nepremostljivih razlik”. Kasneje je slišala, da se je vrnil k prvi ženi v Gambijo.

“Imam slabe izkušnje, zato upam, da se bo tokrat bolje izšlo. Ne morejo biti vsi tako slabi. Rada imam afriške bobne in nanje poplesavam,” pravi Maire, ki je na svoji poroki želela zaplesati z ženinom, ta pa jo je zavrnil, saj je moral opraviti telefonski klic. Kot poroča Expressen je bila novopečena žena zaradi tega izjemno razočarana, saj je pričakovala, da ji bo mož namenjal vso pozornost, ne pa, da se nenehno pogovarja po telefonu.

Maire zdaj načrtuje, da bo Lamina pripeljala na Švedsko, saj zanjo življenje v Gambiji ni sprejemljiva možnost. Z novopečenim možem sta dnevno redno v stiku prek Facebooka, ko ga sprašuje o starostni razliki, pa ji Lamina odgovarja, da je to samo številka. Lamina se veseli prihoda na Švedsko, kjer pa bo moral v zakonu “vzdržati” dve leti, če bo želel dobiti dovoljenje za stalno prebivanje. Zakoni v tem primeru dovoljujejo, da oseba ostane v svoji novi državi tudi v primeru, če se zveza ponesreči. Toda zaradi migrantske krize je država njegovo prošnjo za začasno bivanje na Švedskem zavrnila. Maire, kot pravi sama, pa se ne predaja. Bojevala se bo za svojo srečo in ljubezen.

Maire sicer ni edina naivna ženska s Švedske, ki ima slabe izkušnje z afriškimi moškimi, ki v svojih “žrtvah” iščejo priložnost za lepše življenje v Evropi.

L. S.