Moški v rokah drži kalašnikov. Gleda v kamero. Pod njim je preplašena deklica, ki prosi za milost. “Postavite se tako, da se vidijo vaši obrazi,” se sliši snemalca. Za kamero drug moški ukaže: “Daj, Bashar, očisti svojo čast.”
Eden od vojakov sproži rafal v telo Sirke Rashe Bseis. Po devetih sekundah je mrtva. Ubil jo je njen brat Bashar Bseis in vse posnel. Umreti je morala, ker so se razširile govorice o njeni ljubezni do turškega vojaka. Bashar je menil, da je kazen lahko samo smrt.
Posnetek je družbena omrežja šokiral. Dekle naj bi imelo manj kot 18 let. Bila naj bi v migrantskem centru v bližini meje s Turčijo. Po nalogu brata naj bi jo ugrabili, da bo on lahko z umorom opral svojo družinsko čast.
To se dogaja tudi v Evropi
Ta kultura časti in umorov, posilstev in pedofilskih porok, ki so značilne za muslimanski del Bližnjega vzhoda, prihaja v Evropo, tudi Slovenijo. Še na prelomu tisočletja so se vsi smejali, da kaj takega v Evropi ni mogoče. Potem je prišlo leto 2004 in umor Ghofrane Haddaoui. Lepa 23-letna Tunizijka velja za prvo uradno priznano žrtev muslimanskega barbarskega kamenjanja v Evropski uniji. Našli so jo ob smetišču na obrobju Marseilla, kjer deluje eden največjih muslimanskih centrov v Evropi s svojim (skritimi) šeriatskimi sodišči.
Truplo Haddaouijeve je bilo povsem izmaličeno. Forenziki so ugotovili, da jo je trojica mladih muslimanov (enega od njih je nesrečnica zavrnila) najprej zverinsko mučila, odrezali so ji ušesa in nato kamenjali. Kar 30 zadetkov s kamni natanko v glavo so našteli. V lobanji so bile luknje, zobje povsem izbiti. Storilce so sicer prijeli in jih kaznovali, toda šele potem, ko je spregovorila njena mati, saj mlade Tunizijske njen oče ni želel pokopati na tradicionalen način, češ da je umazana in nečista. “Takih Alah ne mara.”