Na današnji dan pred 27 leti je prišlo do uradne združitve Vzhodne in Zahodne Nemčije

Foto: epa

Na današnji dan pred sedemindvajsetimi leti je prišlo do uradne združitve Vzhodne in Zahodne Nemčije, potem ko je bila po koncu druge svetovne vojne razdeljena med Francijo, Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo in ZDA. Isto je veljalo tudi za Berlin, ki je bil razdeljen, čeprav je bil del sovjetskega ozemlja. 

Namen razdelitve Nemčije je bil, da bi sile v okviru meja, ki so bile postavljene leta 1947, vladale v slogi, a je vedno večje naraščanje napetosti med vzhodom in zahodom prispevalo k temu, da so se zahodne sile, torej Francija, Velika Britanija in ZDA, povezale v Zvezno republiko Nemčijo (ZRN) in nadzorovale zahodni del Berlina, Sovjetska zveza pa je istega leta ustanovila Nemško demokratično republiko (NDR) in nadzorovala vzhodni del prestolnice.

Zahodna Nemčija je imela uspešno tržno gospodarstvo
Zahodna Nemčija se je od leta 1948 razvijala v zahodno državo s kapitalističnim sistemom, z demokratičnim političnim sistemom in uspešnim tržnim gospodarstvom. V Vzhodni Nemčiji se je v nasprotju s tem vzpostavil avtoritativni politični sistem s planskim sovjetskim gospodarstvom. Zaradi tovrstnih razlik med vzhodom in zahodom ni prav nič čudno, da so prebivalci vzhodnega dela z zavistjo gledali na gospodarske uspehe zahodnega dela Nemčije. Meja med vzhodnim in zahodnim delom tako ni ločevala le dveh različnih oblasti, ki se razlikujeta na političnem, gospodarskem in kulturnem področju, ampak dva drugačna bloka. Razdelitev pa je posledično vplivala na porast selitve Nemcev iz vzhodnega v zahodni del.

Foto: Wikipedia

Nemška demokratična republika je imela enega od najbolj avtoritativnih režimov
Erich Honecker je bil nemški komunistični politik, ki je v obdobju 1971–1989 vodil Nemško demokratično republiko. Vodil je enega od najbolj avtoritativnih režimov, ki ni dopuščal nikakršnega političnega nasprotovanja in je temeljil na propagandi in represiji. Honecker je bil sicer tisti, ki je dal zgraditi Berlinski zid. Mesec pred zrušitvijo zidu je odstopil in se zaradi obtožb glede kršitev človekovih pravic leta 1991 zatekel v Sovjetsko zvezo, nato so ga izročili Nemčiji. Čeprav ni bil nikoli obsojen, je bil obtožen množičnega uboja kar 68 ljudi, ki so iz vzhoda poskušali zbežati na zahod.

Foto: Wikipedia

Petletna raziskava berlinske Svobodne univerze je razkrila, da je na notranjih mejah Vzhodne in Zahodne Nemčije umrlo 327 ljudi tako iz Vzhodne kot tudi Zahodne Nemčije, od katerih je bilo 80 odstotkov mlajših od 35 let. Najmlajša žrtev je bil šestmesečni Emanuel Holzhauer, ki je umrl zaradi zadušitve, poleg svojih staršev, ki so se poskušali v prtljažniku avtomobila pretihotapiti v Zahodno Nemčijo. Vodja projekta prof. Klaus Schröder je izpostavil, da so bile te meje še bolj brutalne kot Berlinski zid in dodal, da je veliko ljudi izkrvavelo prav zaradi nevidnih kopenskih min. Drugi projekt iz leta 2009 pa je razkril, da je bilo ob Berlinskem zidu ubitih vsaj 139 ljudi.

Foto: Wikipedia

9. novembra 1989 je padla ločnica med Vzhodom in Zahodom
Berlinski zid pa ni predstavljal le ločnice med dvema deloma Nemčije, ampak je v času hladne vojne predstavljal razdelitev sveta na Vzhod in Zahod. Zid, ki je predstavljal simbol hladne vojne, so začeli graditi 13. avgusta 1961, porušen je bil 9. novembra 1989, njegova zrušitev pa simbolizira konec hladne vojne.

Foto: Wikipedia

 

Foto: epa

3. oktobra 1990 govorimo o uradni združitvi
Po tem, ko so bile v Nemški demokratični republiki marca 1990 izvedene prve svobodne volitve, so se začela pogajanja med vzhodnim in zahodnim delom Nemčije, ki so se zaključila s podpisom Pogodbe o združitvi. Pogajanja so vodila v sklenitev Pogodbe dva plus štiri, ki je združeni Nemčiji podelila suverenost, o uradni združitvi pa govorimo 3. oktobra 1990, ko se je vzhodni del Berlina in pet vzhodnih zveznih dežel (Mecklenburg-Predpomorjanska, Saška, Brandenburg, Saška-Anhalt in Turingija) uradno pridružilo Zvezni republiki Nemčiji.

Foto: epa

N. Ž.