Na današnji dan pred 99 leti so morilski boljševiki ubili rusko carsko družino Romanov

Na današnji dan pred 99 leti so komunistični boljševiki, ki so prevzeli oblast v Sovjetski zvezi, umorili celotno carsko družino Romanovih. Celotna ruska carska družina Romanov je bila julija 1918 ustreljena in nato sežgana, prizanesli niso niti petim otrokom. Kljub letom, ki so pretekla, mnogi dogodka ne morejo pozabiti, saj je dodobra spremenil tok zgodovine, svet pa je po tistem preplavil nečloveški komunizem, ki je številne žrtve pustil tudi na slovenski zemlji.

Družina Romanov je Rusiji vladala tri stoletja, car Nikolaj II. pa je vladal Rusiji od leta 1894 do prisilnega sestopa z oblasti leta 1917. Pod pritiskom ruskih boljševikov, ki so nasilno prevzeli oblast, je moral 2. marca 1917 podpisati odstopno izjavo.

17. julija 1918 so družino (carja Nikolaja II, carico Aleksandro in njunih pet otrok, pa tudi štiri služabnike ter družinskega zdravnika) po tem, ko so jih držali v ujetništvu, pobili. Poboj so izvedli boljševiki, ki jim je poveljeval Jakov Jurovski. Družini je bilo sprva rečeno, da se bodo fotografirali, zato so se primerno uredili. Po nekaj minutah so jih ustrelili, a dekleta niso bila mrtva, saj so jih zavarovali dragulji, ki so bili prišiti na njihove korzete. Strelci so se zbali, da imajo člani družine res božanske sposobnosti, kot so verjeli nekateri. Nato so jih skušali zabosti z bajoneti, a so jih tudi takrat dragulji ustavili, zato so jih ustrelili v glavo. Ostanke družine so potresli z žveplom in jih pokopali v bližini Jekaterinburga.

Pokol družine in služabnikov je eden izmed dogodkov, ki so 20. stoletje najbolj pretresli. Načrten umor družine še danes zaznamuje ljudstvo in čeprav so umrli nepredstavljive smrti, dinastije s 300-letno tradicijo in veličastnimi dosežki ni moč pozabiti.

Celotna družina še vedno ni združena v istem grobu
Več kot polovico 20. stoletja so bile žrtve pokopane v neoznačenih grobovih, za katere so vedeli le sovjetski veljaki. Leta 1979 je amaterski zgodovinar odkril ostanke poročenega carskega para in njunih treh hčera, leta 1991 pa so, po razpadu Sovjetske zveze, grobove ponovno odprli. V okviru žalne slovesnosti, opravljene sedem let kasneje, ki so se je udeležili sorodniki Romanovih in takratni ruski predsednik Boris Jelcin, so ostanke umrlih ponovno pokopali, tokrat v družinsko grobnico v Peterburgu.

Po odkritju delnih ostankov okostja drugih dveh otrok, sicer šele leta 2007, je bilo pričakovano, da ju bodo pokopali k preostali družini. Vseh pet trupel je bilo primerno identificiranih in gensko preverjenih z DNK-testom, a pri omenjenima se je zapletlo. Ruska pravoslavna cerkev je dvomila v njuno gensko povezanost s preostalo družino. Zaradi dvomljivosti ju niso pokopali. Strpali so ju v škatlo in ju šele leta 2015 poslali cerkvi v nadaljnje preiskave.

Lani jeseni so preiskavo carjevega umora in njegove družine ponovno odprli, carja in carico pa spet izkopali, poročajo pri Town & Country. Vse od takrat potekajo žolčnerazprave med vlado in cerkvijo o tem, kdaj in če sploh, bodo družino Romanov pokopali v skupno grobnico ter jih, vsaj v smrti, ponovno združili.

A. L.

  • Preberite si še tukaj: http://www.realjewnews.com/?p=644

  • PRIČEVALCI

    Od kdaj je prepovedano, da ljudstvo odstrani diktatorje?

    • …..

      car je bil krščanski pravoslavni človek, cela njegova familija je bila ubita iz strani antikristov

      • PRIČEVALCI

        A praviš, da verniki niso pobijali ljudi in jih ne pobijajo še danes?

        RUPNIK VELI UBIJATI

        Neki že prileten mož, doma nekje na Dolenjskem, se je vračal iz internacije. Na dolenjskem bloku so ga domobranci prijeli, odvlekli v gozd, ga med potjo suvali in tolkli in še preden je mož razumel ali je blazen on ali podivjanci, še preden je spoznal kaj sploh hočejo od njega je bil ubit, dasi ni vedel ne on ne drugi, kaj je zakrivil.
        Tik pred novim letom so se po opravkih iz Iga odpeljali v Ljubljano kmet in gostilničar Javornik in kmet Jesih Simon. Dospevši do šole na Barju, kjer je bil sedeš domobranske posadke, so jih domobranci ustavili. Vzeli so jim konje in voz. Plen je bil sicer lep a bali so se da oškodovanci ne bodo molčali. Zato so sicer Jasiha drugi dan izpustili za sinom pa ni sledu. Za Javornika pa se ve, da so ga ustrelili.
        Res v tistem času je izdal Rupnik organizacijskemu štabu domobrancev, katerega šef je bil podpolkovnik Krener, navodilo:«Terence izven bloka pobiti! A iz zdravstvenih razlogov naj se trupla pokopljejo. V bloku pa naj se terenci izroče oblastem. Zato so odslej domobranci pobijali ljudi pod pretvezo, da so terenci, pa če so to bili ali ne.

    • karlina

      To velja verjetno tudi za naše komunistične, kajne, samo vprašam

  • Dobro se ve, da so ” Soroševi” izumitelji antikrščanskega boljševizma.

  • tramal

    Devetin devedeset let že morijo komunisti po celem svetu.Ta komunistična golazen daleč vodi po umorih ljudi na tem svetu.

    • PRIČEVALCI

      SV. URH PRI DOBRUNJAH – ZAČETEK

      Do zadnjih dni, ko to pišem, segajo poročila o zverstvih na ljubljanski Policiji. V noči iz 24. Na 25. Maja 1944 so agenti aretirali ing Kotlovška, uradnika Hidrotehničnega oddelka Pokrajinske uprave, stanujočega na Staretovi ulici. Še isto noč so ga na Policiji s pretepanjem ubili in odpeljali v mrtvašnico na Žalah, ne da bi to javili njegovi ženi. Zabranjeno je bilo dajati žalne oglese v časopise(zakaj že???) Nenapovedan pogreb pa je bil tiha demonstracija proti zverskim ubijalcem. Na mrliču so ljudje opazili temne lise na temenu. Dr. Hacin, ki nosi odgovornost za ta zverstva, je izjavil, da je Kotlovška zadela kap.
      Točno je torej, kar je izjavil agent Saša Gjud, sin frizerja s Kongresnega trga:« Partizane je treba vse pobiti, kar mi tudi naredimo. Vse, ki jih ujamemo, enostavno ustrelimo, ne pa kot Nemci, ki jih odpeljejo na delo.«
      To se tudi sklada z izjavo lopova Lada Škofiča, ki je bil prej domobranec na Primorskem in je sedaj agent – izzivač.
      Hvali se da zvabi partizane na nek samoten kraj, kjer jih potem pobijejo. Množe se pritožbe zoper Razbregarja, štajerskega begunca Ajleca, olaka in Bizovičarja. Razbregar je neko jetnico v zaporu posilil, medtem ko je drugi detektiv stal na straži. Zato so pa jetnice lopova tako preteple, da se je komaj rešil in je moral v bolnico. Zlasti od 1.5. dalje se je mučenje v zaporih stopnjevalo. Iz šole v Dravljah so ljudje po množičnih aretacijah slišali stokanje nečloveško mučenih in tudi strele. Na Policiji pretepajo in mučijo z električno strujo. 30.6. je bilo poslanih 300 ljudi, med njimi 120 žensk v 6 vagonih v Dachau. Tam je ob pričetku invazije na zapadu zavladalo med interniranci veliko veselje in mnogi interniranci so hoteli vdreti iz taborišča. Hitlerjevske zverine so po poročilu nekega železničarja iz Koroške, Slovence zdesetkovali in jih 113 ubili.
      Ker je smert ing. Kotlovška zbudila veliko ogorčenje, postopajo lopovi na Policiji bolj previdno. Vendar pa se še vedno sliši iz zasliševalnice igranje radia, ko pretepajo ljudi, ki morajo ležati na podu na trebuhu na otomani, da jih z bikovkami in obteženimi jermeni pretepajo po zadnji plati. 16 letno dekle Omharjevo so tako pretepli, da je imela zbite vse podplate in se ji je na tilniku zbrala kepa strnjene krvi. Morala je biti operirana. Jetično učiteljico so tako pretepli, da je nevarnost za njeno življenje. Neka ženska je znorela in je v umobolnici.Neko ženo sta zasliševala Maks Rant in še neki drugi Policijski lopov tri dni zaporedoma. Pretepla sta jo tako da je dobila podplutbe po celem telesu. Zaprta v temnici je morala ležati na tleh brez hrane in vode. Grozila sta ji s smrtjo, če ne bo izdala komunistov.
      Neko nad 60 let staro žensko so tako stepli in zmrcvarili da je padla v nezavest. Poklicni zdravnik pa je izjavil:«Kaj to videl sem še hujše primere, saj to bandita ne boli. Bandita nima smisla obvezovati, ženske so še hujše kot moški. Če ji daš 100 do 200 na zadnjico, pa si ti smeji.«
      V istem času je bilo ustreljenih pri Sv. Urhu 31 ljudi, v znani gramozni jami pa 8 ljudi. Gotovo so med njimi mnogi izmed progrešancev in še marsikatera druga žrtev. Med njimi so tudi ljudje iz Štepanje vasi:Ignac Nagrašek, Miha Jakopin, Anton Jereb, Franc Anžič… Med njimi so tudi sledeči pogrešanci:
      · Marjeta Hočevarjeva, mati 5 otrok, Kmetica iz Velikih Lašč, 30 letni Anton Jelenc, ki se je vrnil iz internacije, 34 letna učiteljica Anica Gale iz Grosupljega, Tanko iz Vinic pri Sodražici, Andrej Škrabelj, 48 leten, ki je izginil že ob božiču, Franc Dolanc, 42 letni delavec z Viča, Škerjanc z grosuplja, Stane in Ivan Velovec iz Žužemberka, Erjavec s Plešivca.
      V Ljubljani sta 12.12. izginili kmetici Mrharjeva iz Dolenje vasi pri Ribnici in njena hči. 20.12. je izginil Alojz Prijatelj, kmet iz Vinic pri Sodražici in Mira Lenardičeva z Ježice. Našli so truplo ustreljene 21 letne Mare Zupančičeve.
      Izginil je sluga tiskovnega urada, dalje učitelj Vili Zupan iz Vodmata, njegov brat iz Most in 22 letna Zorka Dolničar.
      9.2. naslednje leto so našli truplo ubite Polonce Kocjančičeve.

      • rrrrr

        Spremna beseda k Rdeči kapici, založba Obzorja, leto izdaje 1952.

    • karlina

      PODPIS

  • rrrrr

    Družinskemu zdravniku so boljševiki omogočili umik. Odklonil je in bil umorjen skupaj s carjevo družino.
    Zvestoba, ki jo danes ne poznamo več.

  • PRIČEVALCI

    Pustimo mi Ruse, Nemce in ostale. Razčistimo prvo z našo zgodovino.

    MRLIČE SKRUNIJO

    13.3. so Nemci in domobranci odpeljali iz temniške doline kam mlinarja Jakliča s Pustega Javorja. Drugi dan pa so domobranci pod vodstvom komandanta FURLANA iz Čučje Mlake in Bele Cerkve skozi Vinico vdrli v Škocjan, kjer so povabili s seboj kmetico Angelo Kočevar in njeno hčerko Tončko.Ko so ju pregnali izven vasi sta se morali sezuti in sleči, pa še sami so jima trgali obleko s telesa. Pred njima so potem postavili mitraljez in obe pokosili. Ena se je mučila še pol ure preden je izdihnila. Domobranci so po mrličih pljuvali in ju obmetavali z blatom. KRIVCA, ovaduha ljudje dobro poznajo, doma je iz bližnje vasi. Ne bo utekel roki pravice!
    SO TO ŠE LJUDJE?
    17.3. je okoli 200 domobrancev vdrlo iz Novega mesta pod zaščito nemških tankov. Prodrli so do vasi Prečna. Tam so poiskali mirnega prebivalca Miho Auguština iz gorenjih Sušic. Čeprav je bil brez orožja in se ni upiral, so ga domobranci odpeljali s seboj. Bili sta to 36. Domobranska četa pod poveljnikom stotnika Resmana in 40. Četa s komandirjem poročnikom Špilarjem. Iskali so žrtve. Domobranec AVGUST LAMPE, ki je med tem že padel v roke pravice in njegova žena Valčka sta izdala kraj na Novi gori, kjer je pri kmetu Lavriču ležala bolna mlada Helena Sedajeva. Vlekli so jo iz hiše v Gornjo Stražo in tam privezali h Kozolcu. Popoldne so jo gnali mimo gradu Zalog pri Prečni in jo tam nečloveško mučili. Med zverinami so bili : AVGUST LAMPE, IVAN DAROVIČ, ALOJZ SPRINGER iz Dol. Straže, JANEZ ŠIMC iz Dol. Straže in JOŽE JANČAR iz Češke vasi. Springer je Sedajevo tako tolkel s kopitom puške, da je imel vse kopito razbito in okrvavljeno, ko se je vrnil v Bršljin. Žrtvi so izkopali eno oko, ji večkrat prebodli dojke, polomili roko in nogo.
    AVGUST LAMPE je izpovedal, da je Sedajevo zajela 36. Četa in jo izročila 40. Četi, ki je umor izvršila.
    Truplo je bilo najdeno ležeče na hrbtu, okoli spolovila je imelo več ran, večkrat je bilo prestreljeno z brzostrelko. Kako cinično so nasprotniki odpravili zverstva nad Heleno Sedajevo, se vidi iz številke 96 novomeškega domobranskega lističa: » Za blagor očetnjave« z dne 21.3.1944, ki piše dobesedno : »Sedajevo Heleno so komunisti z velikimi slovesnostmi pokopali v Straži.« Videti je da jim je bilo veliko za njo in da so naši fantje prav zadeli. Še pred kratkim se je širokoustila : » to bo slovesnost ko bomo zopet korakali v Novo Mesto.« »Pa je odkorakala v zemljo.«
    21.3.1944 so domobranci iz Ribnica, ki sta jih vodila poročnik FRANC PLIBERŠEK in IVAN GREBENC po izdaji izsledili skritega in bolnega 19 letnega dijaka Draga Zalarja. Najpoprej so ga izpustili. 30.3.1944 pa so ga odpeljali v Vel. Lašče, kjer ga je zaprl domobranski poveljnik JEREBIČ. V zaporu v Ribnici so ga pretepli domobranci: FRANC ORAŽEM, dijak iz prigorice, ANTON GORŠE, kmečki sin iz Dol. Vasi, ANTON BOJS, kmečki sin FRANC MRHAR, kmet ter bivši podnarednik ANDREJ PETELIN in ALOJZ ČEŠAREK iz Ribnice. Polomili so mu noge in ga neusmiljeno pretepali, nato pa so ga do smrti pobili. Pri umoru so sodelovali : JOŽE HENIGMAN iz Goriče vasi in DRAGO KRŽE iz Ribnice. Mati slednjega pa je Zalarja izdala.
    17.3. je druga kolona domobrancev napadla Ribnico. V šoli so ustrelili 7 zajetih partizanov, nato pa trdili da so padli v borbi. Teden dni kasneje so za vojašnico v Ribnici ustrelili še 7 žrtev, med njimi 1 žensko iz Ribnice in jih zagrebli v okope pri vojašnici. Govoričili pa so spet, da so jih odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Sedajevi je namška bomba ubila očeta, mater in brata. Sama pa je padla v roke domačih morilcev.

  • DOMOBRANEC & GAY

    Romanovi so krivi za razbohotenje boljševizma in posledično komunizma. Če bi Romanovi znali brzdati proletairat in kmete ter vzpostaviti socialni mir, komunizma, kot ga poznamo danes, sploh ne bi bilo.

  • ” Judaizem je komunizem”!!! židovski rabin vaton

    http://glaringhypocrisy.com/wp-content/uploads/2016/06/Harry-Waton-Quote-2.png

  • PRIČEVALCI

    Kdaj pa zatiran narod dvigne roko nad vladarji? Takrat, ko je zatiran. In danes v svetu ne manjka veliko, da pride do nove revolucije. Pa naj bo rdeča, oranžna, rumena ali zelena. Barva ni važna ko glave letijo.

  • Romanovi si bili kristjani
  • PRIČEVALCI

    SV. JOŽEF —- ZAŠČITNIK MORILCEV

    Malo pred Jožefovim 18.3. je župnik Franc Cerkovnik iz Št. Jerneja pokazal neki ženi podobo od Sv. Jožefa in dejal: » Vidite to je podoba sv. Jožefa! Na njegov god bo tekla kri v potokih! Brat bo klal brata, oče sina, sin očeta, skratka mnogo družin bo uničenih, da bo enkrat za vselej uničena ta partizanska golazen!«
    Ženica je odgovorila: » Oprostite gospod župnik, ne razumem vas. Do sedaj so nam vedno govorili, da naj se obračamo s priprošnjo radi varstva k sv. Jožefu. Sedaj pa naj postane sv. Jožef tisti, ki varuje one, ki družine pokončujejo. Res gospod župnik, oprostite mi da ne razumem.«
    Prav na praznik sv. Jožefa so domobranci iz Nove cerkve vdrli na Vinji vrh, kjer so med mašo razgrajali, se opili, ljudem grozili, na slepo streljali in metali bombe. Ena taka bomba je ranila 3 otroke, enemu je odtrgala nos, drugemu izbila oko.
    20.3. so domobranci v Grosupljem umorili železniškega uradnika v pokoju Poliča in njegovo ženo.
    21.3. so domobranci ujeli ranjeno partizanko Vido Gromovo. Domobranec Janez Jenič iz Stranske vasi ji je odrezal prsi in jih vrgel med noge, nato pa ustrelil. Istega dne je ta zločinec mučil tudi ujetega partizana Bogdana in ga nato ustrelil.

  • FRANC3

    Vsaka podobnost s sovjetskimi in slovenskimi komunisti je zgolj slučajna in nenamerna!!??
    Kdor to verjame je nor ali se spreneveda!

  • Romanovi si bili kristjani
  • Rusi so pravoslavni kristjani

    nekrščanski ” Judaizem je boljševizem, komunizem”, je povedal židovski rabin Vaton http://glaringhypocrisy.com/wp-content/uploads/2016/06/Harry-Waton-Quote-2.png

  • Najplemenitejši

    Zastonj jih niso pohladili. Očitno so si šus zaslužili!

    • .

      niso si zaslužili.

    • karlina

      Ti si eno usrano prase

  • DOMOBRANEC & GAY

    Anja Kovacic je žal še en od fake profilov, ki so tu samo zato, da delaj zgago.
    Predvsem je moški, tole pa je slika, ki jo je uporabil za profil:
    https://difundir.org/wp-content/uploads/2015/09/632.jpg

  • resnica zmaguje
  • karlina

    Po takšnem sistemu so potem morili in klali tudi komunisti pri nas, med in še posebej po 2. sv. vojni, ker so se komunisti hodili še pred 2. svetovno vojno učiti mučenja k Stalinu.

    • —–
    • PRIČEVALCI

      NOVE NOČNE GROZOTE NA SAVI

      Sava je medtem naplavila več trupel, med njimi moško in žensko truplo, ženska je imela iztaknjene oči, moški pa prerezan trebuh.
      Okoli 5.2. so našli pri D.M. v Polju dve neznani ženski trupli.
      Tudi iz Ljubljanice na Kodeljevem so potegnili možko truplo s strelom v tilnik in zevajočimi ranami na glavi.
      18.1. So potegnili iz Ljubljanice truplo 40 letnega mizarja Čekona nekje od Hotedrščice, ki sta ga par dni poprej vsega pretepenega peljala dva domobranca proti Karlovškemu mostu, od koder je bilo slišati strel.
      Na Ježici je bil ubit neznanec, ki je bil aretiran Novembra v Tavčarjevi ulici.
      V Mostah so domobranci v Vodmatski ulici prijeli nekega Medveda in ga še isti dan ustrelili.
      V Dravljah je bilo najdeno žensko truplo, v spodnji obleki.
      Ženska je bila ubita z več streli v pljuča. Že poprej je bila ranjena od domobrancev a se je v bolnici pozdravila. Domobranci so ponjo prišli v bolnico jo odvlekli v Dravlje in tam ustrelili.
      Medicinec Danilo Gomišček, aretiran v Levstikovi lekarni, bi mogel razkriti strahoten, tajanstveni molk teh naplavljenih utopljencev. Ponoči so ga domobranci peljali k Savi na breg, da bi ga mučili in ubili, vendar se je z drznim sunkom iztrgal in skočil v Savo. Streljali so za njim in mislili da se je utopil. Fant pa je dva dni moker in premražen čepel na nekem kozolcu in nato težko zbolel za pljučnico.
      Brezimne žrtve domobranskega nasilja tako izginjajo in le valovi Save in Ljubljanice in samotni gozdovi bi mogli odkriti vso tajnost strahotnih zločinov.

      29.12. 1943 so domobranci na poti iz iške vasi pretepli 72 letno Malnarjevo mater, jo odvlekli v zvonik, pretepli kakor živino in sramotili. Domači so jo našli ustreljeno v grmovju za cerkvijo.
      27.1.1944 zopet Ig. Ponoči so odpeljali Južeta Šušteršiča, p.d. Šalovega, iz iške vasi, Marijo in Lojzeta Ponikvarja iz Staj, Janeza Ruperta in Urško Japljevo iz iške vasi, Franca Čebularja, Marijo in 14 letnega Jožeta Čebularja z Iga, Ivana Furlana in Martina Pirca iz Matene. Zvezane so pripeljali z močno domobransko stražo na travnik. 25 minut od Črne vasi. Kriki žrtev so se slišali v Črno vas. Pobili so jih s topim orodjem. Glave so jim bile tako razbite, da svojcem niso dovolili, da bi jih pred pogrebom še enkrat videli. Zlasti Martin Pirc je moral biti zelo razmesarjen, ker nihče ni smel blizu. Urška Japljeva, šivilja iz Iške vasi je bila umorjena dne 1.5. 1944 na matenskih travnikih pri Kozlarjevi gošči.

  • DOMOBRANEC & GAY

    @[email protected]_kovacic:disqus

    je žal še en od fake profilov, ki so tu samo zato, da delaj zgago.

    Predvsem je moški, tole pa je slika, ki jo je uporabil za profil:

    https://difundir.org/wp-content/uploads/2015/09/632.jpg

  • PRIČEVALCI

    SV. URH PRI DOBRUNJAH

    Tako teko zimski meseci. Prebivalstvo drhti v smrtni grozi in strahu, v nenehnem pričakovanju domobranskega nasilja. Kakor hitro se ponoči pred hišo ustavi avto ali če kaj poropoče po vratih jim zastane srce. Kmalu dobi nasilje novo področje. D.M. v Polju in cerkvica sv. Urha pri Dobrunjah sta imeni ob katerih zastane človeku kri v žilah.
    Tam uganja domobranstvo svojo krvoločnost, ki se stopnjuje do blaznosti.
    Posadka domobrancev pri sv. Urhu pri Dobrunjah je štela 60 mož. Med krvoloki so partizanski dezerterji Franc Židan iz Bizovika, ki so ga videli kako si je po klanju umival krvave roke. Drugi je Franc Janežič iz Javorja, ki strelja žrtve z mitralijezom. V odboru ki sodi med življenjem in smrtjo so : Alojz Peterca in Anton Prepeluh iz Dobrunj, Jože Miklavc iz Bizovika, Franc Zrinšek iz Zg. Hrušice, Franc Jakoš, Anton Ložar iz Bizovika, ki ga ljudje imenujejo največjega bizoviškega krvnika. Leta 1942 je sestavljal Italijanom sezname, ki naj jih usmrte in tistih, ki naj jih pošljejo v internacije.
    Žrtve streljajo pri cerkvici Sv. Urha. Iz okraja Dobrunje so tam ustrelili trgovca Miho Jančarja iz Zadvora in uradnico Justino Trtnik.
    Tam so bili ubiti ljudje, ki jih je posadka iz Sv. Urha pri Dobrunjah odpeljala : Strah iz Sostrega, Polonca Kocijančič in Žagar. Prvega je aretiral Jerančič, drugega Kukovica, oba iz domobranske posadke pri D.M. v Polju. 20 ljudi iz te okolice je izginilo. Ljudje si ne upajo več iz vasi v vas in se drže doma. Nasilneži pa izganjajo ljudi ki imajo svojce pri partizanih ponoči iz hiš in jih mučijo ter pobijajo.

    • Adolf Hitler

      bolje bi ti pasal nick nakladalec sranja!

      • PRIČEVALCI

        Ti imaš pa kar tapravega.

  • PRIČEVALCI

    Od Novembra 1943 do srede Februarja 1944 so postrelili pri Sv. Urhu 200 ljudi. Tako se je pohvalil eden izmed krvnikov. V zaporu jih imajo stalno 10-20. Preden jih ustrelijo jih strahotno mučijo. 31.12. 1943 je bilo ustreljenih 16, 6.1.1944 pa 13 žrtev.
    Škrabo so vlačili za lase po tleh in mu izruvali cele šope las. Nek domobranec ki mu pravijo »Štajerc Pepe« mu je metal goreče vžigalice na roke in ga s cigaretnim ogorkom žgal po obrazu. 4 ure so ga pretepali, eden mu je sedel na vratu, drugi na nogah, bili so ga po nosu, po ušesih, obraz pa je bil ena sama rana. Ko so se prvi utrudili so jih zamenjali drugi. Na dvorišči so mu streljali mimo glave in ga tepli s pleteno vrvjo po podplatih. Dvakrat je padel v nezavest.Končno so ga vrgli na beton pod stopnice in ga tam pustili tri dni brez vsega tudi brez vode. Mad mučilci je bil tudi 16 letni brat kmeta iz Ježice Cikota in neki Dolenc.
    27.12. je bil iz Hrušice odpeljan k sv. Urhu čevljar Alojz Dimnik in je tam izginil. V kleti župnišča v Dobravi so 4 grobovi in tam je izginil. V to klet zapirajo žrtve in jih tam mučijo in trpinčijo. Pri D.M. v Polju je postojanka domobrancev, ki se posebno odlikuje po svojih nasiljih. Daleč naokrog širi stalno grozo in trepet. Nihče ni varen pred njo, še od drugod vodijo žrtve sem na pokolj. Komandant posadke je bil sprva neki Cefin, pozneje pa bivši Jugoslovanski podporočnik Pikelj iz Ljubljane. Dalje so v tej posadki: Ernest Pikelj, nadporočnik Blinov iz Sneberja, por. Dolčič iz Zadobrove, Mlinar, por. Milan Holežan(Haložan?) iz vevč, Janez Dimnik iz Studenca, znan predkaznovani tat. Z njimi sodelujejo še omenjeni Jakob Kukovica, Ivan in stane Kukovica (slednjega imenujejo glavnega krvnika pri Sv. Urhu in je uradnik papirnice v Vevčah). Brata Matej in Stane Resman, Habič, Petkovšek, Hiršeger, Martin Kraner. Ljudje dolže ŽUPNIKA JANEZA KETTEJA IN LOMOVŠKA, da podpirata to tolpo.
    Slednji je v Kašlju streljal neko noč skozi okno v hišo neke vdove, ki ima 4 otroke, da so žena in otroci trepetali od strahu. Zavedna dekleta v Polju morajo snažiti vojašnico. Pri tem jih pretepajo groze s smrtjo, jih ponižujejo z italijanskimi vlačugami itd. Reševa iz Polja, Janez Dimnik iz Studenca in Blinov iz Sneberja so preoblečeni v partizane vdrli v hišo gostilničarja v Sneberjah in vse izropali. Zahtevali so denar in telico. Grozili so s smrtjo vsakomur ki bi izdal.

  • PRIČEVALCI

    Prav tako preoblečeni v partizane so domobranci pri D.M. v Polju Aprila 1944 odpeljali in pobili bivšega partizana, ki je bil obsojen od italijanov na dosmrtno ječo, Pavla Omahna, ki ga je izdal Anton Židan, dalje delavca Antona Tavčarja, Andreja Snoja, Ivana Jurco in njegovo ženo Pepco, vse iz Slap, Jožeta Kočmana iz Ponove vasi pri grosupljem, Antona Kokalja iz Zadobrove, ki ga je izdal Milan Hepš iz Zadobrove. Ostale je ovadil Nace Jeriha iz Slap. V pijanosti je sam povedal da je bil zraven ko so jih ustrelili domobranci. Prvo so ustrelili Jurčevo ženo, nato vse ostale s strelom v tilnik, trupla so pometali v Savo, ki jih je pozneje naplavila. TU SE JE PRVIČ POJAVIL NAZIV ČRNA ROKA o kateri bomo pozneje še večkrat govorili.
    Ti zlikovci so vabili partizane naj se vrnejo domov in jim obljubljali da se jim ne bo nič zgodilo. Toda bilo je kot v Jesenski Ofenzivi ko so nemška letala trosila nekakšne letake »legitimacije« s katerimi naj se partizanski dezerterji javijo pri Nemcih ali domobrancih, a so potem vse pobili. Tako sta tudi takrat nasedla dva partizana. Gerjol in Intihar. Ubili so ju z dvema drugima vred na Lavrici. Do 17.4.1944 je Sava naplavila nadaljnih 21 umorjenih trupel.

  • .

    STALIN in LENIN sta bila iste vere kot SOROS http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-4073133,00.html

  • ….
  • žnj

    Na milijone ruskih pravoslavnih kristjanov so pobili, med žrtvami je bila tudi ta uboga družina od carja Nikolaja.

  • žnj

    Na milijone ruskih pravoslavnih kristjanov so pobili, med žrtvami je bila tudi ta uboga družina od carja Nikolaja

    • PRIČEVALCI

      Ubogi ravno niso bili pri vsem svojem bogastvu.

      • .
        • PRIČEVALCI

          Vse lepo in prav. Problem je v tem, da nam ravno ti “gospodje” vladajo še danes (in večini sveta). Podrobneje se mi ne da.

      • Olga

        Zdaj bi pa vaši naselili gradove?!

      • sprehajalec

        Boš kaj povedal, kako so bili v Holokaustu ubiti Slovenski Judje po vojni obtoženi kolaboracije z Nemci, da so si potem narodnoosvobodilni borci prisvojili njihovo premoženje, umetnine, pa slike, pa Vile?

  • ruski kristjani umirali lačni
  • Družina Romanov je bila globoko krščanska ruska pravoslavna družina. Pokončali so jo antikristi.

  • Olga

    Opravičila za komunistične zločine ni! Nacisti so bili kaznovani, domobrance so komunisti pomorili brez dokazov in sodb!? Kdaj bodo odgovarjali komunistični zločinci?

  • ostrovrhar

    KAKO SO KOMUNISTI KLALI V KOČEVSKEM ROGU

    Žrtve so obesili na lesene križe z glavo navzdol, z nožem zarezali pri
    gležnju in počasi odirali kože. Odrte dele telesa so natirali s soljo,
    nesrečniki so kričali in se onesveščali. Ko so klavci z mesarskimi
    izkušnjami v imenu rdeče zvezde, rekli so jim »specialisti«, končali, so
    žrtev skalpirali, odrto kožo pribili na drevo, da se je sušila, žrtve
    pa pustili umreti v neznosnih bolečinah. Klavci so bili večinoma
    partizani 11. dalmatinske brigade, žrtve pa so bili Slovenci, Hrvati in
    Srbi, ki jih je britanski 5. korpus maja 1945 iz Avstrije vrnil nazaj v
    Jugoslavijo v naročje podivjanim komunistom.

    Te dni mineva 70 let, ko se je v Kočevskem Rogu konec maja in v začetku
    junija 1945 odvijal eden največjih pokolov v zgodovini regije. Poboji
    niso bili »pomota«, »nujno zlo« ali »likvidacija okupatorjevih
    sodelavcev«, ampak načrten zločin proti človeštvu v imenu ideologije, v
    imenu revolucije. Umiral je cvet slovenskega podjetništva, ki ga je
    zamenjalo socialistično gospodarstvo. To se je izkazalo kot popolnoma
    zgrešen gospodarski projekt, ki je klavrno končal.

    Ker je preživelo zelo malo žrtev, klavci so večinoma končali po
    psihiatričnih klinikah ali so bili kasneje tudi sami likvidirani, pisnih
    zapisov pa ni, saj so bili ukazi partijskega in partizanskega vrha
    ustni, je povojno dogajanje na kraški planoti, na gosto posejani z
    jamami in brezni, še vedno zavito v skrivnost in najbrž ne bo nikoli do
    konca razjasnjeno. Slovenski pričevalci, ki so bili žrtve iz vrst
    domobrancev (France Dejak, France Kozina in Milan Zajec), so pobegnili
    iz brezen, kamor so jih partizani porinili misleč, da so mrtvi. Imeli so
    to »srečo«, da so bili v skupini tistih, ki so jih prej pretepli s
    koli, nato pa na njih streljali. Za razliko od nesrečnežev, ki so bili
    izbrani, večinoma je šlo za Hrvate, nekaj je bilo tudi Srbov, in ki so
    jih dobesedno poklali na komunističnih kanibalskih orgijah na obrobjih
    težko dostopnih kočevskih gozdovih. O klanju z noži, sekirami in žagami
    so spregovorili samo krvniki, saj ni znano, da bi mučenje katera od
    žrtev preživela. O tem so še pred razpadom Jugoslavije za britanski BBC
    govorili Borivoj Karapandžič (avtor knjige »Jugoslovanska krvava
    pomlad«), Milovan Djilas (avtor knjige »Vojni čas«) in zgodovinar grof
    Nikola Tolstoj (avtor članka o pobojih v britanski reviji Encounter), po
    razpadu Jugoslavije sta pričala Simo Dubajić in Ivan Gugić. Najbolj
    grozljivo pa je pričevanje »tovariša Jureta«, ki se je leta 1992, tik
    pred smrtjo, a brez obžalovanja, izpovedal hrvaškemu preiskovalcu
    komunističnih zločinov Zoranu Božiću, ki je obširen tekst z naslovom
    »Strahota Kočevskega Roga hlepi po resnici« poldrugo desetletje kasneje
    objavil v reviji »Hrvatsko slovo«.

    Prostovoljni klavci

    Po pričevanju naj bi bilo v Kočevskem Rogu ubitih več deset tisoč ljudi,
    od tega največ Hrvatov (okoli 40.000), slovenskih domobrancev in
    civilistov je bilo med 5.000 in 6.000, ostalo so bili nesrečniki drugih
    narodnosti, tudi Nemci. Večino so jih iz Vetrinja v Avstriji prek
    Jesenic najprej pripeljali v taboriščni zbirni center v Šentvid, kjer so
    jih že ločili po narodnosti in jih razvrstili v kategorije A, B in C,
    pri čemer je uvrstitev v B in C pomenila skoraj gotovo usmrtitev. Nato
    so jih z vlaki prepeljali najprej v Kočevje (po nekaterih podatkih med
    5.000 in 8.000 na dan), od tam v gozdove Kočevskega Roga. Poveljnik
    likvidatorjev je bil partizanski major Simo Dubajić, njemu pa je bila
    nadrejena politična komisarka Milja, ki je bila kasneje prepoznana kot
    Milka Planinc, kasneje visoka partijska funkcionarja ter med leti 1982
    in 1986 predsednica jugoslovanskega izvršnega sveta.

    Jure je bil borec 11. Dalmatinske brigade 26. Dalmatinske divizije
    Jugoslovanske armade. V drugi polovici maja 1945 je v njihovo enoto
    prišla komisarka Milja, češ da potrebuje prostovoljce za likvidacijo
    »banditov«. Z obljubo po bogati nagradi so jih odpeljali v Kočevje. Tam
    so jih pričakali slovenski partizani, ki so jih razvozili do težko
    dostopnih krajev. Jure trdi, da je v pokolu sodeloval od 29. maja do 9.
    junija in da je samo njegova skupina likvidirala okoli 11.000 ljudi.
    Razen okoli 800 Slovencev, so bili vsi Hrvati.

    Satanska komisarka

    Pri masovnem pokolu se je najbolj »izkazala« komisarka Milja.
    »Ona je bila, po besedah priče, s satansko domišljijo nadarjena
    vrhunska strokovnjakinja za mučenje in ubijanje ljudi. Prav zaradi nje
    so se običajne masovne ´likvidacije narodnih izdajalcev´ spremenile v
    kanibalsko orgijo ubijanja,« piše Zoran Božić. Osebno je izbirala
    mlade moške in ukazovala partizanom, da jih koljejo, z nožem in žlicami
    izpraskajo oči, režejo ušesa, nosove in spolne organe ter nato v prazne
    očesne jamice zatlačijo testise (moda), v usta pa odrezane spolne ude.

    Kot navaja avtor, se je komisarka pogosto razjezila na »nerodneže« med
    klavci, ki so spolne organe rezali od zgoraj navzdol. Po njej se je
    pravilni partizanski postopek kastracije začel z rezom pod moško mošnjo,
    s tem, da se je nož nastavil na prepono. Nato se je moški spolni ud
    skupaj z mošnjo odrezal z enim močnim in globokim rezom. Ena njenih
    najljubših specialitet so bili tako imenovani »zabiti hrvaški možgani«.
    Milja je živim ljudem s kladivom zabijala zidarske žeblje skozi lobanjo v
    možgane in po vsakem zabitem žeblju žrtev vprašala: »Sem ti končno
    izbila Neodvisno državo Hrvaško iz glave.« Drugo specialiteto je
    imenovala »slano hrvaško srce«. Po štirih močnih udarcih s sekiro v
    srčni predel prsnega koša v obliki štirikotnika, je že živim ljudem
    iztrgala srce ter ga skupaj z izvlečenimi žilami vlekla po tleh.

    24-urne izmene

    Jure trdi, da so pri vseh vrstah zverinstva prednjačile tovarišice
    partizanke. Na žrtvah obeh spolov so ugašale cigarete in z ožarjenim
    železom žgale najbolj občutljive dele telesa, še posebej splovila in
    bradavice na prsih. Ženskam so skozi spolni organ z bajonetom izrezovale
    in trgale maternice, ter jih nato žrtvam tlačile v usta in jih tako
    dušile. Na ukaz komisarke Milje so partizanke koščke bodeče žice za
    vezanje rok sadistično zabijale skozi spolni organ v sečnico. Nosečnicam
    so z nožem parale trebuhe, trgale iz maternice nerojene otroke,«
    piše Božić. Nekatere »tovarišice« so moške in ženske likvidirale tako,
    da so najprej vodovodno cev zabile v analno odprtino in nato skozi njo
    streljale. Komisarka Milja je partizanke spodbujala, da so več ženskam
    odrezale prsi, ki so jih posolila in nato pritiskala nazaj na
    amputacijske rane. Ob tem so z žičnatimi ščetkami povzročale rane na
    ženskih splovilih in jih nato solile. Vsak zverinski postopek je bil
    pospremljen z javnim odobravanjem in kanibalskim navdušenjem zločincev,
    še piše Božić v tedniku.

    Partizanski klavci so »delali« v izmenah 24 ur na dan. Ko so končali, so se pred
    počitkom običajno dobili ob ognju poleg grobišča in se dodatno opijali.
    Nekateri so že takrat znoreli. »Že pri klanju so posamezniki imeli
    duševne motnje oziroma tako imenovane ´jurišne napade´. Takrat so v
    transu morili kot po tekočem traku. Ženske klavke pa so doživljale
    psihomotorične napade, ki so znani pod imenom Kozara. Tedaj so v stanju
    obsedenosti najprej iznakazile in ubile žrtve, lizale kri in možgane,
    trgale s sebe obleko in javno mastrubirale,« navaja Božić.

    Priča Jure je Božiću povedal, da so v nasprotju s splošnim prepričanjem,
    slovenski partizani povsem enakopravno sodelovali pri klanju. Za razliko
    od hrvaških klavcev, ki so uporabljali sekire in nože, so slovenski
    morili tudi z velikimi gozdarskimi žagami. Z njimi so ljudi žagali na
    pol, in to zelo počasi, da je žrtev dolgo trpela. »Slovenski
    partizani so posameznim žrtvam odsekali glave in nato z njimi, ko so
    končali izmeno, igrali nogomet. Poleg tega so človeške glave nabijali na
    kole in jih pekli nad ognjem,« piše Božić. V morijo se je vključil
    tudi Dubajić osebno. Hrvaške jetnike je pobijal s kamo, nožem, ki ima
    rezilo nabrušeno na obeh straneh. »Ob tem je pil kri iz njihovih
    vratnih žil in lizal kri z noža. Nekateri tovariši in tovarišice,
    vključno s komisarko Miljo, so lizali posoljene možgane žrtev z vrha
    noža. Milja je po vrsti lastnoročno izvršenih likvidacij dobivala vse
    bolj satansko podobo. Bila je tako krvava, da se je z njene uniforme in
    rok cedila kri. Škornje je imela roza barve zaradi hoje po človeških
    možganih, na uniformi in v lase so se ji zatikali koščki lobanjskih
    kosti,« je Božiću pripovedoval Jure.

    Pokol Hrvatov v Kočevskem Rogu je trajal 12 dni. V tem času so se skozi gozd
    slišali kriti žrtev, ki so umirale v strašnih bolečinah. Številni so
    prosili partizane, naj jih ne mrcvarijo več, ampak jih takoj ubijejo.
    Večino niso uslišali. Zadnje dni so prišle minerske enote, ki so
    minirale jame in brezna, kjer je ležalo na tisoče trupel.

    Medalje za klavce

    Britanci so začeli prebežnike, ki so se pred komunisti zatekli v Avstrijo (bilo
    jih je okoli 220.000), izročati 18. maja. V tem času se je Tito ves čas
    gibal na relaciji med Zagrebom in Ljubljano. V svojih zloglasnih govorih
    v drugi polovici maja 1945 v Zagrebu in na sedanjem Kongresnem trgu v
    Ljubljani je množici dejal, da izdajalci ne bodo nikoli več gledali
    planin in cvetočih polj, med vrsticami je povedal, da bodo z vsemi
    dokončno obračunali. Takrat so vrnjene Slovence, Hrvate in Srbe že
    vozili v zbirna taborišča in tudi v Kočevje. To lokacijo je Titu
    priporočil slovenski partijski vrh, ki je skupaj s Titom po pričevanju
    Jureta 1. junija obiskal eno od morišč. S Titom naj bi takrat prišli
    Edvard Kardelj, Ivan Maček- Matija, Franc Leskošek – Luka, Aleksander
    Ranković, Peka Dapčević, Koča Popović in še nekateri drugi vidni
    funkcionarji. Bili so očitno zadovoljni, saj je kmalu prišel ukaz, da je
    treba likvidatorjem omogočiti 14-dnevne počitnice na Bledu. Za to je
    poskrbel Ivan Maček – Matija, šef slovenske OZNE, ki je imel pozdravni
    govor, podelil jim je tudi odlikovanja.

    Po navedbah več prič, piše Božić v Hrvatskom slovu, so bili posebej
    pohvaljeni klavci »udarniki«, ki so likvidirali več kot 2.000 »hrvaških
    banditov«. Rekorder in nosilec »zlate kočevske medalje« je bil Ante
    Čepić, Hrvat iz Makarske, med vojno mitraljezec in član KPJ od leta
    1944. Pobil naj bi 3.800 ljudi. Srebrno medaljo je za 3.000 pobitih
    dobil Ljubo Periša, Hrvat iz Šibenika, oficir OZNE in član KPJ od leta
    1943. Po vojni se mu je zmešalo in je v Novem sadu s trofejno pištolo, s
    katero je pobijal tudi v Kočevskem Rogu, umoril svojo družino. Za 2.200
    pobitih je »bronasto kočevsko medaljo« dobil Ado Dragić, član KPJ od
    leta 1943, posebne pohvale za 2.000 ubitih pa sta dobila še Ivan Bokež
    (v resnici Nikola Marić iz Boke Kotorske) in komisarka Milja (v resnici
    Milka Planinc). »Druženje kočevskih klavcev ob Blejskem jezeru se je
    hitro spremenilo v večdnevno nebrzdano orgijo razvrata, primitivizma in
    atavizma. Svetovljansko prebivalstvo in zaposleni v tem prestižnem
    letovišču so bili zgroženi zaradi divjanja upravičencev do polmesečnega
    dopusta, ki ga je osebno zaukazal in odobril balkanski krvoločnež –
    maršal Tito,« piše Božić. Priče se Sime Dubajića ne spomnijo, jasno
    pa jim je pred očmi razposajena komisarka Milja, ki je plesala po mizah
    blejskih kavarn in v les zabijala še vedno krvi ne dobro očiščeni nož.

    Nekaznovani zločin

    Zločinci in tisti, ki so zločin ukazali, niso bili nikoli kaznovani. Ovadbe,
    dane v zadnjih desetih letih zoper še žive posameznike, so običajno bile
    zavržene ali pa so končale v predalih tožilcev. Tito in partija so
    vedno cenili klavce, ki večinoma niso bili starejši od 25 let. Koliko
    jih je opravljalo umazano delo v Kočevskem Rogu, ne ve nihče. Eden od
    njih, Ivan Gučić, je govoril med 60 in 70, vendar jih je bilo toliko
    očitno samo v njegovi skupini.

    Likvidacije so bile namreč kljub vsemu zahteven in naporen organizacijski podvig.
    Potrebno je bilo najti lokacijo, transportirati jetnike, jih zastražiti,
    oskrbovati likvidatorje, zakriti grobišča in uničiti dokaze, dokumenti
    pa pričajo, da so se partijci zelo bali, da se množičnih grobišč ne bi
    odkrilo in da bi še dolgo ostali zakriti. V zvezi s tem je 14. avgusta
    1946 vsem okrožnim in okrajnim odsekom za notranje zadeve pisal pomočnik
    ministra za notranje zadeve Boris Kocijančič, oče Janeza Kocijančiča,
    bivšega partijca in dolgoletnega predsednika Olimpijskega komiteja
    Slovenije. Očitno je bil Kocijančič zelo dobro seznanjen s krvavo morijo
    ideoloških nasprotnikov, saj je podrejene opozoril, da se utegne
    dvigniti »med gotovimi krogi precej hrupa, ker bodo skušali z raznim
    pozivanjem na pieteto in humanost prevariti ljudstvo in ustvariti med
    njim nerazpoloženje do ljudske oblasti.« No, »gotovi krogi« so bili
    prej ali slej odstranjeni, morija pa dolga desetletja (razen med
    imigranti po svetu) zakrita. Še danes se nekateri, ki so še živi, bojijo
    govoriti, čeprav bi morala resnica, ki jo nasledniki komunističnega
    režima še vedno s prevaro prekrivajo, priti na dan. Vendar je Kočevski
    Rog samo ena od tragedij.

    • .

      Komunisti boljševiki so od nekdaj nasprotniki krščanstva. Oni so tudi Jezusa Kristusa izdali. Torej njihovi. Ki še danes vladajo nad bankami in nad svetom.

    • PRIČEVALCI

      Niti enega samega napisanega imena in priimka (razen nadimka Milja). Neznane osebe ob neznanem času ….. ŠE JANŠA SE TI SMEJI.

      • ostrovrhar

        O tem so še pred razpadom Jugoslavije za britanski BBC
        govorili Borivoj Karapandžič (avtor knjige »Jugoslovanska krvava
        pomlad«), Milovan Djilas (avtor knjige »Vojni čas«) in zgodovinar grof
        Nikola Tolstoj (avtor članka o pobojih v britanski reviji Encounter), po
        razpadu Jugoslavije sta pričala Simo Dubajić in Ivan Gugić.

  • PRIČEVALCI

    “ČRNA ROKA”

    · “Črna roka” je znamenje bližajoče se groze. Ta cvetka je zrasla iz gnoja, ki ga pljuskajo domobranske golide po slovenski zemlji. Morilci si pomažejo obraz s sajami ali nosijo krinke. Vedno nastopajo ponoči. A vsaka skrita stvar postane očitna. Danes vemo, kdo vleče za žico teh lutk. V glavnem je ta tolpa sestavljena iz nekaterih dezertrejev in skrivačev, velik del pa je iz domobrancev. Nastopajo kot samostojne skupine. “Črna roka” je izrazito gestapovska organizacija, ima pa tesne zveze tudi z domobranci in mihailovičevci. Love terence, napadajo patrole in kurirje in ako jih ne pobijejo takoj, jih izročajo Nemcem.
    · Prvič se je pojavila meseca marca. Zanimivo je, da se je to zgodilo neposredno po znanem sestanku v hotelu “Continental” v Trstu pod vodstvom ministra gestapa Himmlerja, ki se ga je udeležil tudi Mihailovičev zastopnik Jevdjevič. Tri dni nato je bil sestanek v Ljubljani, ki so se ga udeležili mihailovičevski major Karel Novak, znani Rudolf Žitnik, bivši podban dr. Pirkmajer, dr. Ante Kožar in prosluli italijanski izdajalec dr. Marjan Zajc.
    · V Ljubljani so člani “Črne roke” Leopold Srebrnjak iz Grosuplja, k je hotel izkoriščati ženo nekega partizana Justino Guserjevo. Ko mu to ni uspelo je njo in njeno prijateljico ustrelil za letališčem v Ljubljani, dalje Jože Biželj s Studenca pri Ljubljani, Nace Jeriha s Slap, znan pijanec in ovaduh, Jože Smrdu s Studenca, poročnik Pikelj in dr. Ciril Žebot, znani fašistični plačanec in organizator bele garde, ki je imel in izvrševal naloge širšega obsega. Najbolj viden pa je znani denunciate s sodnije, sedaj policijski komisar Loh, eden izmed voditeljev božičnih racij v Ljubljani l.1942, ko so vrgli belogardisti s pomočjo Italijanov v ječo okoli 1000 Ljubljančanov. Jedro tvorijo Erlichovi “stražarji”, ki so ultraklerikalni, versko fanatični in nestrpni elementi, ki so pripravljeni za sleherno dozdevno prednost cerkve prodati najvišji narodni interes in ki so pod Erlichom stremeli, da bi bila Slovenija pod italijanskim ali papeževim protektoratom. (Dokument divizije Isonzo 1. Nr. 3576)
    · Zelo naklonjen je “Črni roki” policijski šef dr. Hacin, med vodji v Ljubljani se imenuje Miha Jenko, župan v Mostah, dalje domobranski kurat Križaj v činu nadporočnika, ki igra vlogo nekakega sodnika, izvršitelji obsodb Tumpej, Kobi, Koritnik in njegov sin Močnik, ki pretepava pri zaslišanju, Tome in njegov sin, bivši jugoslovanski kapetaan, sedaj stotnik domobrancev. Nemci so očito, da bi potolažili razburjeno javnost, zaradi preočitnih zločinov, nekatere člane te “Črne roke” zaprli. Takoj so začeli trditi v klerikalnih krogih, da je “Črna roka” sokolska in mihailovičevska, ni pa klerikalna. V resnici pa delujejo v njej vsi, kakor dokazujejo imena.

  • PRIČEVALCI

    “Črna roka” v Ljubljani je ustrelila jugoslovanskega poročnika Rudolfa Ravnika, ki je bil bolan na revmatizmu. Trije mladiči so se pripeljali z avtomobilom ponoči in izvršili umor. V zvezi s “črno rook” e 7 utopljencev, ki so jih potegnili iz Ljubljanice. Izsiljujejo tudi denar. Neka ženska je dobila poziv od “Črne roke”, naj izroči po prteku par dni 2000 lir na tisto mesto, kjer je dobila pismo, pri tem pa so ji grozili s smrtjo. Po Ljubljani je splošno znano, da je “Črna roka” odpeljala vseučiliškega profesorja dr. Franca Šturma, za katerim je izginila vsaka sled.
    · Zaradi pretenj “Črne roke” se je več ljudi, ki so nam poimensko znani, preselilo v Neemčijo.
    · Neka mladenka je bila zaprta v prisilni delavnici, v kateri neki nemški narednik posebn zversko postopa z jetniki. Ta mladenka je vila določena za transport v nemčijo, a so na predvečer prišli ponjo fantiči s policije. Čez par dni pa so jo našli ubito v gramozni jami skupaj z več moškimi.
    · Akcije “črne roke” izvajajo samo mladi ljudje. Policija jim daje na razpolago avtomobil in imajo tudi pristop v policijske zapore. Teror “Črne roke” nam je v zadnjem času javljen tudi z okolicee Postojne in Logatca. Pri tem so udeleženi vidnejši predstavniki domobrancev.
    · Tudi v okrežju Litije se pojavlja “črna roka”, ki prihaja z Dolenjske in terorizira prebivalstvo. Zakrivila je preselitev mnogih družin. Ko je v Ljubljani v teku maja dobilo 11 oseb od “Črne roke” grozilna pisma, je neka ženska nesla posmo na nemško poveljstvo. Nemec ji je dejal:”Vi ste enajsta, ki je določena za umor. Pripravite se na smrt ali na odhod v nemčijo!” Še isti večer je bilo vseh 11 odpeljanih v Nemčijo.
    · “Črna roka” ima svoje odbore in likvidatorske skupine po vsej deželi.
    · V zadnjem času je “Čra roka” zaradi odpora vse javnosti spremenila svojo morilsko taktiko. Žrtve zločinci zvlečejo v gozdove, ki jih deloma kontrolirajo tudi partizani in nato vržejo krivdo nan je. Na Rudnikuu so napadli nekega kmeta, oblečeni kot partizani. Kmet pa se jih je z orožjem branil in enega od njih ustrlil. V Podlipoglavu so ponoču nekemu kmetu izsilili 15 000 lir. Javilo pa se je to s pripombo, da so storilci pustili za seboj sled v gozdu, da so torej bili partizani. Terezija Przek iz Osredka pri cerknici je bila ustreljena ponoči iz 13. Na 14. 3. V čelo, lice in prsa. V aktu je označeno, da je prišla iz gozda, da je torej partizanksa. Pod Ježico je bila najdena pri Savi krsta, ki je bila pri vzglavju okrvavljena. Na vseh hišah, od katerih je osumljen kak družinski član, da je pri partizanih, je bila na Ježici nalepljena “Črna roka”. Dne 20.3. v Mostah odpeljanega delavca Alojzija Tavčarja so našli v Savi pri Lazah 20.5. s prerezanim vratom, delavca Omahna iz Most, odpeljanega isti dan, pa so našli v Savi pri Lazah.

  • PRIČEVALCI

    Domobranec Bogdan je s sadističnim veseljem pripovedoval, kako so na Dolenjskem prijeli neko dekle iz Ljubljane, jo ustrlili v obe nogi, prijeli pod pazduho in vrgli v ogenj. Frane Smrekar iz Češnjic je pripovedoval, kako je streljal na ljudi, ki so jih ponoči pobirali iz njihovih domov. V eni noči so jih pobili 42; med njimi tri noseče ženske. Streljali so jih v tilnik in jih zmetali v neke jame na hribu. 8 jih je streljali, sami mladiči od 17 do 20. Leta. To pa se je zgodilo pri Sv. Urhu.
    · Katehet na trgovski akademiji, kjer je vsak mesecpolitična debata in se lahko oddajajo anonimna vprašanja, je imel dosti gradiva za odgovore na vprašanje:”Kaj je Črna roka?” Rekel je:”To je od zakonite oblasti dovoljena organizacija, ki ji je poverjena naloga delati red.”
    · Na vprašanje, če smatra za pravično, da brez sodbe more ljudi, je dejal:”Kdor dela to, kar mu je po zakonu dovoljeno, ne dela ničesar protizakonitega in se ne sme obsojati. Preden se je oblast odločila za takšno odredbo, je stvar gotovo vsestransko preštudirala. Ne smemo gledati na posameznike, temveč na stvar kot celoto, nan auk duševno najvišjih modrijanov, ki streme res samo za tem, da človeštvo rešijo pogube!”
    · K takemu “verouku” ni treba pojasnila. V Hrušici se je primerilo, da je celo pater Fidelic iz Stepanje vasi poslal pismo z mrtvaško glavo, v katerem z grožnjo od nekoga zahteva spisek oseb, ki delajo za OF.
    · Na strani 22 omenjeni invalid, poročnik Rebolj je bil ustreljen od dveh lopovov, od katerih je imel eden črna očala. Eden ga je vprašal, kje je izgubil nogo. Ko je odgovoril, da pri preobratu Jugoslavije sta pahnila ženo proč in z več streli invalida ustrelila, odnesla pa razne drobnarije. Na vrata sta po odhodu natisnila pečat črne roke.
    · V noči od 24. Na 25. Aprila so popolnoma izropali rodbino Alojzija Kosarja v Novih Jaršah in odpeljali njegovo ženo proti tomačevem. Za njo ni sledu.
    · Ponoči so odpeljali mater petih otrok Poldo, ki so jo našli čez 14 dni v mivki ob Savi s polomljenimi udi in tako razmesarjeno, da jo je mož spoznal le po obleki. Zlato zobovje ji je bilo izruano.
    · Na ljubljanskem letališču so našli tri trupla deklet rez glav.
    · 18..5. je bil ustreljen Martin Jordan na Verdu, ko je pasel kozo.
    · 500m od dolenjskega bloka smo kmetje orali in pri tem našli tri trupla.
    · 2. junija so spet našlli na aerodromu v opuščenih ajrkih dve trupli mladih deklet z razbitimi lobanjami. Ena od the je bila oblečena samo v perilo. Očividec je zatrdil, da sta bili trupli v jarkih kakih 4-5 tednov.
    · Ena izmed likvidatorskih skupin ima svoje gnezdo v 15. Domobranski četi na Škofljici. Nekdo izmed njih se je pohvalil, da je eden od “Črne roke” 18.junija na Dolenjski cesti ubil dve, druga skupina na Škofljici pa tudi dve osebi. Na blok prihajajo črnorokci maskiani in domobranska straža jih pusti skozi, če ni nemške patrole v bližini. Pri svojih zverstvih trosijo letake s pozivom, da se naj vsi Slovensi strnejo v borbi za poštene ideale!
    · V taki borbi, v katero so se strnili vsi mračni elementi na Slovenskem, so v noči od 9.junija v Dravljah maskirani morilci pobili profesorja Tehnične srednje šole Štirna in njegovo 18-letno hčerko. Vse področje je bilo od te borbe okrvavljeno. Ubijalci so izropali vso zlatnino.
    · Na bloku pa so se razburuli domobranci:”Kaj se razburjte! Kaj mislite, da smog a mi?! “ Toda morilci so bili oblečeni v domobranske uniforme, preko njih so potenili nekake cunje, obraze in roke pa so si namazali s sajami. Po umoru so pustili na zidu znak Črne roke.
    · Isto noč od 8. Na 9. Julija so verjetno isti zločinci ubili sestro profesorja Franca in Antona Vodnika.

  • PRIČEVALCI

    Vsa poročila, ki z velikim težavami prihajajo iz Ljubljane stalno navajajo ista imena. Za voditelja “Črne roke” označujejo dr. Marjana Zajca, Rudolfa žitnika, trgovca Frenka Odona, Franca Juvana, čevljarja Krupeja, Božidarja Leskovca, jurista za Bežigradom. Na primorskem imenujejo med vodilnimi člani majorja Bitenca in domobranskega oficirja Emila Savellija, uradnika čekovnega urada, ki nosi nemško odlikovanje. V Dornberku sodelujejo Dušan Brce, Sinigoj, saksida in Pavlica. Zvezo s “črno roko” vzdružuje Rudolf Guštin. Janko Debeljak z Dolenjske cest je izjavič, da bodo vsakogar likvidirali po najkrajši poti, ki je zadostno osumljen. Ko so ustrelili mežnarja Presetnika in njegovo sestro, je izjavil domobranski kapetan na Ježici Marjan urbas:”Sava je dovolj globoka za take ljudi:” Na Ježici sodeluje pri “črni roki” policijski agent Jože Pernišek.
    · Imenuje se izvršni odbor “Črne roke”:Kreiper, Jeločnik, Rupnikov osebni čuvaj Džin, t.j. Slavko Krek, Kociper in inž. Sodja. Kot glavne člane “Črne roke” označujejo poročila Franca Šaleharja, ki deluje na Lipoglavu. V okolici Šentruperta spade k taki bandi Oton podlesnik. Skupino vodita Marko Jakoš in Jože Deželan.
    Radi se predstavljajo z novo “ilegalo”, ki je zelo priljubljena pri Nemcih. Vodja take ilegale je bil neki Grum, ki je zbral 80 fantov, med njimi so bili tudi voditelji “Črne roke”: JAnez Marn, Rado Prijatelj, Rado Šalehar, dr. Smajd, major Bitenc, Smrsu in Križman.
    · Ta motna golda krvi, solza in trupel je motna tudi v vsem drugem. Domobranci, “črna roka”, ilegala, vera. Dr. Marjan Zajc trdi, da je “Črna roka” nacionalna, dr. Juvan, da je klerikalna. Je pa – zločinska.
    · Na vrhniki se je 27. Aprila 1944 sestal odbor v katerem sta advokata Marjan Marolt in Stanko Zupan, bivši občinski tajnik Jerina in lekarnar Hočevar Stanko. Odbor ima za svoje delo 4 agente z nemškimi legitimacijami in po 6000 lir mesečne place. Naloga the agentov je odkrivati terensko mrežo in zbirati material za “likvidacijo” simpatizerjem OF.
    · Na Dolenjskem je vodja te tolpe Janez Marn, jurist iz Hudega pri Trebnjem, s prevzetim imenom Črtomir, zato se imenujejo njegovi banditi večkrat tudi “Črtomirovci”. Mož je partizanski deserter in je imel celo vidno mesto v naši vojski. Je pa brez prave narodne zavednosti, brez občutka za tovarištvo in požrtvovalnost, ljubitelj lagodnega življenja in nezdravo ambiciozen. Pozabil je, da so m Italijani ubili očeta in požgali hišo. Sam izgubljenec je šel sedaj med izgubljence in se postavil na čelo bandi, ki mori nedolžne ljudi. Njegov namestnik Drago Prijatelj iz Ponikev, intendant Janez Saje, brat Jožeta. Pri sebi imajoo tudi duhovnika. Ta odred se pomika po vsej pokrajini, sestavljen je iz dveh čet, ki imata 17 mitraljezov in več brzostrelk. Banda se je pojavila v različnih krajih, pri Šentrupertu, Sv. Križžu, Čatežu in Primskovem, v dolomitih in na Notranjskem. Njena nasilja in zverstva bomo opisali pozneje.
    · V Logatcu se je sestal odbor “Črne roke” 16.aprila 1944 b župnišču. Navzoči so bili neki Leskovšek iz D. Logatca, Cankar iz Nove vasi, Arher, Anton Maček in nam že znani Viktor Berlot ter sklepali o umori 7 ljudi, ki so jih tudi tisto noč umorili. O tem pozneje.
    · V Grosupljem se je krila “Črna roka” pod nazivom “informacijski štab”, ki so mu pripradali Kužnik, župan okoliških vasi Alojz Mehle, Nace Ahlin, cene Mehle, Zavrl itd., ki so naravnost strahotno morili vse, kar je prišlo na njihovo listo. O njihovih zverstvih bomo govorili pozneje.
    “Črna roka” deluje tudi v trstu, kjer ima na vesti umor dr. Stanka Vuka in njegove žene. Belogardist Jazbec je sporočil žrtvi smrtno obsodbo.
    · Pojavila se je tudi na gorenjskem in Primorskem. V postojanki Velikih Lašč je 7 članov “Črne roke”, med njimi brata Ivan in Jože Peček, iz Medvedjeka pri Velikih Laščah, oba partizanska dezerterja in bivša belogardista. Zlikovca se preoblačita po štirikrat dnevno, stikata med ljudmii, včasih v civilu, včasih v raznih vojaških oblekah.

  • PRIČEVALCI

    Vodja “Črne roke” v Kočevju je havelka Danilo, bivši uradnik OUZD. Člani se shajajo v dveh bunkarjih na levem bregu Rinže proti Črni hosti. Havelikov izvrševalec je Alojz Vodušek. Vseh članov je v Kočevju 82. Sestavili so spisek oseb, ki jih je treba internirati in po tem spisku je bilo 19.8. odpeljanih iz Kočevja 75 ljudi.
    · Proti nepoučnemu ljudstvu se krije “Črna roka” z nevidezno ilegalnostjo, je pa v zvezi z Nemci, od katerih dobiva denar, orožje in opremo. Njen agitator na Notranskem, Kaplan Ivan laurih, je priznal, da deluje Črna roka pod krinko ilegalnosti. V vasi Podlipa so se srečali “Črtomirovci” in Nemci in sta se komandata tolpe pozdravila. Imajo celo nekak program, namreč samostojno Slovenijo (brez Koroške) v federativni kraljevini Jugoslaviji pod kraljem Petrom II. Program je dalje “protikomunističen”, smatra se – po besedah dr. Branka vrčona – za sestavni del redne jugoslovanske vojske. Glede na zveze z Nemci, ki so gori omenjene in v zvezi s časom nastanka, pa je upravičen sklep, da je ta program le pesek v oči, da pa je “Črna roka” v resnici nekakšen domobranski gestapo, ki ga uporabljajo Nemci spričo svoje stistke na fronti.
    · In tako lahko trosijo listke s svarili, podpisanimi po naslikani črni roki, njena slika na zidu bodi napoved bodočih ali sled že storjenih zločinov neposlušnim ljudem. Ljudje v Ljubljani skrivnostno izginjajo. Le nov grob, ki se pokaže ob kakem samotnem gozdu, truplo, ki ga naplavi sava ali ki ga potegnejo iz Ljubljanice, krik smrtnega strahu v samotni ulici ali strel – to so sledovi “Črne roke”. Iz objema žena, od otročičev trgajo očete in može, od skrbnih staršev fante in dekleta, brez izbire, brez izjeme, brez milosti. Vse mora pasti, kar se ne ukloni, kar ne veruje, da je zveza z nemškim okupatorjem rešilna za Slovence.
    · Ali bodo ljudje spregledali? Se bodo zavedli, da jim sedi na tilniku sedi vedomec, ki jim pije kri? Kdaj, če ne sedaj, bodo zvrgli s sebe ta jarem?
    · Fašistično – domobranski terror v Ljubljani pa se nadaljuje. Dr. Rainer je razpisal mobilizacijo za letnike 1923, 1924, 1925, ne meneč se za statut še vedno “italijanske pokrajine”, da prebivalci te pokrajine niso vojno obvezni. Zagrozil je celo z represalijami družinam, če bi se svojci odtegnili vojaški službi. Bedake in lahkomiselneže, zapeljance in prisiljence pa je ujelo to nasilje v svoje mreže, ko so dne 20.4.1944 prisegli zvestobo Adolfu Hitlerju, največjemu krvniku slovenskega naroda in človeštva.

  • Olga

    Komunajzli! Vaša pričevanja ne opravičijo strahotnega genocida nad Slovenci! Ste le laznivci, tatovi in zločinci!

    • PRIČEVALCI

      Hvala enako.

        • PRIČEVALCI

          Danes židovski bankirji nadzorujejo demokracijo, namesto komunizma- Zamujaš 100 let.

          • sprehajalec

            Pravi levičar si Pričevalec, tako kot je bil delavec socialist Adolf. Sovraštvo do Židov druži vse levičarje…

          • LENIN IN STALIN, dva diktatorja, sta bila Žida. Nismo mi krivi, če je tako.https://www.youtube.com/watch?v=N9T5OLQmXRo

          • sprehajalec

            Vladimir in Ilija, očetovo ime sta krščanski imeni, ne židovski. če bi se morda pisal mojsejević ali Abramović, bi ti morda verjel. Stalin je bil pa čisti Gruzin, Džugašvili.

          • to nista bila njuna originalna imena.

          • MladiLiberalec

            Enako kot Tito ni bil Broz in enako kot je bil fotr od Jankovica ha ha

          • sprehajalec

            Praviš Šlomo Mojsijević Lenin? Pa Ariel Gidonović Stalin?

          • MladiLiberalec

            He he. Ja mislijo ti primitivci da ce si bankir je to kar samoumevno da si pripadnik zidovske rase. Po njihovo. Sam mi liberalci smo pa boljsi ane Spreho?

          • sprehajalec

            Malo ste mi še sumljivi, kao liberalci so nova kategorija na slovenskem trgu….

            Do sedaj smo srečevali same “stare” “nove” znance….

          • .

            če nekaj nadzoruješ, potem to ni več demokracija, je diktatura.

  • FUCK COMMUNISM

    Yakov Yurovsky, se en pokvarjen morilski zid, tako kot je bila vecina bolsevikov! Ukaz za svinjski umor carske druzine je dobil od Yakova Sverdlova, naslednjega nagravznega morilskega zida! Smrad od naroda in ideologije!!!

  • PRIČEVALCI

    TEROR NA DOLENJSKEM IN NOTRANJSKEM

    ZAČETEK
    Kmalu po končani veliki jesenski ofenzivi so začeli domobranci sami ali pod vodstvom Nemcev iz utrjenih postojank vdirati na posamezne dele osvobojenega ozemlja.
    Ob razpadu Italije so Nemci v Planini obesili tri vračajoče se internirance, pozneje je bilo tam ustreljenih 13 talcev, ki so bili privedeni iz Notranjske. Požgali so hišo Rudolfa Rusa, ki sta jo Nemcem pokazala IVAN SELAK in JOŽE TEGELJ.
    Prve dni Novembra 1043 je prišel domobranski poročnik 37 letni Franc Debevc iz Borovnice, bivši uradnik pri vzajemni zavarovalnici in eden izmed glavnih voditeljev bele garde v Borovnici, k materi želez. Čuvaja 28 letnega Toneta Majarona v čuvajnico blizu borovniškega mostu in vprašal za sina.
    Ko mu je odgovorila, da je v službi je potegnil revolver in ga naperil v njeno čelo. : » To bo njegova služba!«
    11.11. je to grožnjo izpolnil. Ponoči so prišli 4 domobranci, poročnik FRANC DEBEVC, FRANC ORH iz Borovnice, IVAN KOVAČ, p.d. PRISTAVČEV z Brega. Odvedli so fanta kakih 50 m daleč po progi in ga tam ustrelili. Truplo so položili na železniške tire, da bi umor prikazali kot železniško nesrečo. Strojevodja prihajajočega vlaka pa je truplo opazil, pravočasno zavrl, ugotovil da je ustreljeno in ga potegnil s tira. Domači župnik CIRIL JERINA ni dovolil žalostinke na njegovem grobu.
    Domobranci iz Rakeka so odgnali drugega čuvaja in ga pri Verdu ustrelili. To je bil Strmšek, ki so ga s silo odtrgali od žene in obupano jokajočih otrok. Isti zločinci so ustrelili neko 70 letno ženo iz Zale in pustili truplo nepokopano v gozdu.
    10.12. so domobranci iz Kostanjevice aretirali Lojzeta Vegela iz vasi Brezovica nad sv. Križem. Odpeljali so ga v Kostanjevico in ga z debelim trtnim kolom do smrti pretepli.
    11.12. 1943 so v Hrastini nad Ostercem na Laptah isti lopovi pobili do smrti dva mlada fanta, Jožeta Kukiča in Jožeta Sintiča oba iz St. Ruperta, ki ga bomo še večkrat srečali.

    • sprehajalec

      Kaj imaš premalo bralcev za svoje zgodbe? pa saj so v vsaki knjižnici po vsej Sloveniji na policah že 70 let? Do sedaj bi jih večina morala znati že na pamet…

  • PRIČEVALCI

    MORILCI IN SODNIKI

    10.12. sta v Breški vasi, okraj Št. Jurij, Miha Kostrevec in Bruno Hercog kuhala žganje. Domobranska patrola pretvarjajoč se da so partizani ju je poprosila za okrepčilo. Čim pa sta tako podprla partizane so planili nad njiju, ju zvezali, tolkli, odpeljali v dolino, tam ubili in ju pustili v mlaki krvi gola na cesti.
    Zaklal ju je lastnoročno NACE PENCA, ki mu je ljudstvo dalo ime »MORILCA ŠENTJERNEJSKEGA OKRAJA«.
    Vse ljudstvo je obsojalo ta zločin. Domobranci so se morali oprati in najti krivca. Zato so kmalu zatem vdrli v vas Pristava pri Sv. Križu v hišo Ivana Žnideršiča. Vodil jih je Nace Penca, spet preoblečene v partizane. Pozdravili so z našim pozdravom »Smrt fašizmu-Svoboda narodu!« in obtožili Žnidaršiča umora Kostrevca in Hercoga. Pred hišo so uprizorili sodišče. Žrtev se je zagovarjala da je somišljenik OF in da je vedno podpiral partizane, pa da zato vendar ne bo ubijal drugih somišljenikov OF. S peklenskim zadovoljstvom je potem Nace Penca zasadil nož v njegova prsa. : » Vidiš, partizanski pes, tako znamo zasliševati!« Dvajsetkrat ga ja zabodel do smrti. Nato so ga oplenili, si denar razdelili, vola pa odgnali k svoji posadki v Kostanjevico, govoreč ljudem, da so krivca umora Hercoga in Kostrevca kaznovali, vola pa zaplenili partizanom. Po Žnideršiču so postali žena in otroci brez sredstev.
    V začetku leta 1944 so domačini pri Črnem vrhu pri Logatcu ujeli učiteljico Ljubo iz Zadloga. V Hotedrščici so jo javno zasramovali, v Logatcu pa tako pretepli, da ji je viselo meso iz telesa. Odvlekli so jo dva km iz vasi, jo tam ustrelili, zvlekli v grmovje in pokrili s snegom.

  • VIDEO ttps://www.youtube.com/watch?v=N9T5OLQmXRo

  • Snorri Sturluson

    In kaj so dosegli z tem?Rusija in ruski narod je bil pahnjen v bedo ,morijo ,strah pred pregonom in smrtjo v uničenje .

    • PRIČEVALCI

      Pred tem je Rusija “cvetela”. Predvsem med uničujočo vojno.

      • Snorri Sturluson

        Tako kot Amerika in Evropa .

        • PRIČEVALCI

          Pojma nimaš.

          • Snorri Sturluson

            Ti tudi ne

          • sprehajalec

            Rusija je padla v kaos revolucije na višku svoje vojaške moči. Program lastne oboroževalne industrije je odpiral delovna mesta, industrija se je začela razvijati.

            nemška cesarska tajna služba je prešvercala lenina iz Švice na Finsko, ga sfinancirala z zlatimi markami, kar je v deželi povzročilo kaos. In izstop iz vojne.

            lenin je največji uspeh nemške cesarske tajne službe.

          • Svet piše in govori
      • res je, krščanska Rusija je padla v roke komunistom antikristom!

    • sprehajalec

      Današnja Ruska zgodovinska znanost pravi, da je bil odstop Carja Nikolaja velika napaka, ki je pahnila Carstvo v kaos in bedo in odprla vrata revolucionarnim avanturistom.

  • Duhec

    Mogoče bi blo bolš, če bi se ukvarjali z živimi…

    • .

      V Palestini je bolj malo živih, Žide izraelce vprašaj zakaj je tako. https://www.youtube.com/watch?v=N9T5OLQmXRo

    • FUCK COMMUNISM

      Ce se zgodovine ne poslihta in uredi, je to trhel temelj za prihodnost. Imas se za inteligentno zensko, zato bi to morala vedet.

    • PRIČEVALCI

      Če čakaš na kakšen prispevek o gospodarskem planu SDS-a za razvoj Slovenije ga čakaš zaman.

      • Duhec

        Nor je tisti, ki njih čaka…

        • sprehajalec

          Knjižica 100 ukrepov je še danes template za vse “Nove” Stranke in “Nove” Obraze. Če rabijo program na hitro. Miro je dobil volitve brez programa…

          • Duhec

            Ja in… butasta večina. Vedno bo tko…. pa SDSovci niste nič bolš.

          • .

            SDS je legitimna normalna stranka, v slovenskem parlamentu. Zato nehaj žaliti.

          • sprehajalec

            Davno sem ti razložil, da nisem član nobene stranke, pa nikoli v življenju nisem bi….

            Če je ideološka usmeritev stranke SDS podobna mojim tezam na tem portalu, gre za golo naključje in podobnost v razmišljanju in identifikaciji problemov.

  • PRIČEVALCI

    MAŠČEVANJE »JUNAKOV«

    10.1.1944 so Nemci in domobranci pri Rakitnici napadali Cankarjevo brigado. Ker pa niso imeli uspeha in so sami utrpeli velike izgube, so z minometi in z zažigalnimi kroglami zažgali poslopja kmetom, Francu Kaplanu, Antoniji Beligoj, Karlu Goršetu in Antonu Trdanu, v vrednosti predvojnih 410.000 din. Po ponovnem neuspelem napadu pa so prišli v hiše in z vžigalicami zažgali vsa gospodarska poslopja z gospodarskim orodjem in serom vred, dasi v bližini ni bilo nikake vojne akcije.
    Oškodovanci so: Jože Henigman, Franc Trdan, Neža Trdan, Franc Lovšin, Janez in Anton Henigman, Franc Beligoj, Franc Klun, Janez Vidervol, Franc Gorše, Janez Trdan, Jože Oražen, Janez Hočevar, franc Levstik, Franc Henigman, Franc Debeljak, Franc Mrhar, Marija Černe. Tem ljudem so zgoreli skednji, seno in gospodarsko orodje v vrednosti 645.00 din.

  • PRIČEVALCI

    NOČNI POKOL

    13.7.1943 so domobranci iz Borovnice ubili Ivana Demšarja. Nalog za ta umor je dal domobranski major Ludvik Kolman, 42 letni odvetniški pripravnik iz Štajerske. Med morilci so bili domobranski narednik FRANC URH, CIRIL KRŽIČ, IVAN KOVAČIČ ter IVAN in ANTON KOVAČ.
    23.7. 1943 so domobranci odgnali 70 letno mater padlega partizana, Marijo Gradišar iz Zale pri Rakitni in jo 10 minut od Rakitne ustrelili. Drugi dan so truplo našli ljudje, ki so grabili listje. Sum pada na bivšega jug. Por. MAKSA KUNSTLJA.
    29.1.1944 ponoči sta Jože Horvat, sodni uradnik iz Kostanjevice in njegova žena zaslišala ropot po vratih. Na vprašanje kdo je so zunaj odgovorili da so partizani. Ker pa nista odprla, so nočni obiskovalci udrli skozi okno. Žena se jim je postavila naproti, a eden od zlikovcev jo je udaril s pištolo po glavi. Zbežala je ven in videla da so domobranci obkolili hišo. Jože Horvat se je med tem skril na podstrešje. Domobranci pa so ga našli. Dobil je strel v stegno in čeljust, ter udarec s kopitom po glavi. Onesvestil se je. Zvlekli so ga iz hiše ga zunaj davili, končno pa so mu razbili glavo, da je brizgala kri in možgani na vse strani. Žena je spoznala IGNACA PENCO in domobranca BECA iz Sevnice. Umor je bil izvršen po nalogu komandanta Benedičiča, bivšega odvetniškega koncipijenta iz Celja, domobranca v Kostanjevici.
    Januarja so Nemci ubili pri Rašici Toneta Škerla, tajnika okrajnega odbora na Velikih Laščah in ga pokopali kar ob cesti. 27.5. pa so truplo spet odkopali in ga zagrebli na pokopališču na Turjaku.

  • PRIČEVALCI

    ŽRTVE OVADUŠTVA ŠT. 1

    Domobranci imajo svoje zaupnike tudi v našem zaledju. Ne meneč se za ljudske žrtve in imovino ti ljudje vohunijo in sporočajo Nemcem svoja dogajanja. Zato so Nemci 25.1. iz letal vrgli mnogo bomb na Sodražico, da sta bila ubita dva prebivalca in dve hiši popolnoma porušeni. 13 pa zelo poškodovanih. Isti bombniki so vrgli bombe tudi na Ribnico in poškodovali več hiš, eno pa popolnoma porušili. Ruševine so tudi v Novi vasi. Naša vojska ni imela škode, pač pa nedolžni mirni prebivalci.

  • PRIČEVALCI

    REŠITEV VIŠNJE GORE

    12.2. so domobranci pod nemškim vodstvom napadli Višnjo goro. Bilo je 200 domobrancev in 20 Nemcev. Med poveljniki domobrancev so bili: CVETKOVIČ iz Grosuplja, AHLIN, KASTELIC in ŽIČKOV iz Krške vasi. Alojza Zavodnika so ubili na njegovem domu na Kodeljevi pristavi. 2 domobranca sta ga z bajonetom zaklala, tolkla po glavi s kopitom puške in streljala v truplo. Oropala sta ga za 15.000 lir denarja, za žepno uro in listnico z dokumenti. Ljudje trde da je ta rop izvršil bratranec žrtve, KASTELIC. Ubili so ujetega partizana, ki mu je kmet ALOJZ ZUPANČIČ stanujoč hišna št. 170 odklonil zavetišče.
    Po Višnji gori so ropali blago, ure, denar, živila, 16 koles, pisalni stroj, radijske aparate itd. Omenjeni kmet Alojz Zupančič je moral to naropano blago odpeljati v Grosuplje, kjer so mu za voznino in nagrado da je odklonil rešitev partizana vzeli konja in voz.
    Iz Višnje gore so bili ob tej priliki odgnani sledeči:
    Rudolf Pajk, krojaški mojster, Alojz Zupančič, gostilničar Jože Vouk, čevljar Ciril Vouk,dr. Vinko Hudelist, zdravnik Franc Groznik, sodni uradnik Anton Ahlin, Marija Aubreht, Ivan Juš, Ljubec, davčni uradnik Mihael Omahen, Kristina Meliher, Ljudvik Gams, postajenačelnik…
    Umor, rop,ječa, odgnan v Nemčijo je bil plod tega fašistično-domobranskega terorja na Višnji gori.

  • .
  • Snorri Sturluson

    Od koga naj ruski narod zahteva odškodnino da ne omenjam Ukrajincev?

  • .

    Krščanski pravoslavni ruski narod je ogromno pretrpel, vsi krščanski narodi so pretrpeli ogromno odkar so tisti, ki vladajo nad bankami, prevzeli komando nad svetom.

    • MladiLiberalec

      Nad bankami in svetom ne vlada nobena posamicna skupina. Razen v glavah zblojenih antisemitov.

      • Snorri Sturluson

        Ja potem jih pa kar mirno ukinimo .Plača v kesu

      • FUCK COMMUNISM

        Idiot si! In to vedno hujsi!

  • Snorri Sturluson
  • PRIČEVALCI

    POKOLI SE MNOŽE

    Iz gorenje vasi so domobranci 2.3. odpeljali Jožeta Grahuta in 2 dekleti, V Šmarjeti so aretirali učitelja Miheliča in kmeta Kirerja. Usoda teh ni znana. Lopovi so se razpršili po vaseh, streljali in metali bombe, ropali in strahovali ljudi.
    6.3. so domobranci v Rojah pri trebanskem vrhu v novomeškem okrožju ujeli tri partizane in dva druga, ki so jih strahotno mučili. Isto noč so mučili in ubili podpor. Miho Živca, ki so ga našli doma.
    Drugi dan so napadli okrajnega odbornika za Trebnje in partizana Toneta Grmovška iz St. Lovrenca. Prvi je pobegnil, drugega pa so ubili s 7 streli. Ljudje so spoznali v tej tolpi GLUŠIČA iz Mokronoga, JOŽETA in JANKA SAJETA, FRANCA SELEHARJA iz Blata, prof. OMAHNA iz Prudofa pri Trebnjem.
    Tretji dan so Nemci napadli vas Ribnico v okraju Straža in odpeljali tri fante, od katerih sta bila dva bolna. Hkrati so v Prapročah vzeli dvema kmetoma dva vola, več kokoši ter vso mast in meso…

  • PRIČEVALCI

    ŽRTVE OVADUŠTVA ŠT. 3

    10. IN 11. 3. SO Nemci po izdaji domobranskih ovaduhov iz zraka bombardirali vasi Zalno, Spodnjo Slivnico, Lepček, Zagradec, Plečivico. V teh krajih ni bilo naši edinic. V Žalni so bili ubiti 3 ženske, 3 otroci in 3 moški. Skoraj vsi so bili somišljeniki domobrancev. V Slivnici so iz ruševin izkopali 7 žrtev, v Zagradcu 2. Razvaline so ostale od vasi Plešivica, Zavrtača in Nova vas. Enote naše vojske niso imele škode.

  • PRIČEVALCI

    MRLIČE SKRUNIJO

    13.3. so Nemci in domobranci odpeljali iz temniške doline kam mlinarja Jakliča s Pustega Javorja. Drugi dan pa so domobranci pod vodstvom komandanta FURLANA iz Čučje Mlake in Bele Cerkve skozi Vinico vdrli v Škocjan, kjer so povabili s seboj kmetico Angelo Kočevar in njeno hčerko Tončko.Ko so ju pregnali izven vasi sta se morali sezuti in sleči, pa še sami so jima trgali obleko s telesa. Pred njima so potem postavili mitraljez in obe pokosili. Ena se je mučila še pol ure preden je izdihnila. Domobranci so po mrličih pljuvali in ju obmetavali z blatom. KRIVCA, ovaduha ljudje dobro poznajo, doma je iz bližnje vasi. Ne bo utekel roki pravice!
    SO TO ŠE LJUDJE?
    17.3. je okoli 200 domobrancev vdrlo iz Novega mesta pod zaščito nemških tankov. Prodrli so do vasi Prečna. Tam so poiskali mirnega prebivalca Miho Auguština iz gorenjih Sušic. Čeprav je bil brez orožja in se ni upiral, so ga domobranci odpeljali s seboj. Bili sta to 36. Domobranska četa pod poveljnikom stotnika Resmana in 40. Četa s komandirjem poročnikom Špilarjem. Iskali so žrtve. Domobranec AVGUST LAMPE, ki je med tem že padel v roke pravice in njegova žena Valčka sta izdala kraj na Novi gori, kjer je pri kmetu Lavriču ležala bolna mlada Helena Sedajeva. Vlekli so jo iz hiše v Gornjo Stražo in tam privezali h Kozolcu. Popoldne so jo gnali mimo gradu Zalog pri Prečni in jo tam nečloveško mučili. Med zverinami so bili : AVGUST LAMPE, IVAN DAROVIČ, ALOJZ SPRINGER iz Dol. Straže, JANEZ ŠIMC iz Dol. Straže in JOŽE JANČAR iz Češke vasi. Springer je Sedajevo tako tolkel s kopitom puške, da je imel vse kopito razbito in okrvavljeno, ko se je vrnil v Bršljin. Žrtvi so izkopali eno oko, ji večkrat prebodli dojke, polomili roko in nogo.
    AVGUST LAMPE je izpovedal, da je Sedajevo zajela 36. Četa in jo izročila 40. Četi, ki je umor izvršila.
    Truplo je bilo najdeno ležeče na hrbtu, okoli spolovila je imelo več ran, večkrat je bilo prestreljeno z brzostrelko. Kako cinično so nasprotniki odpravili zverstva nad Heleno Sedajevo, se vidi iz številke 96 novomeškega domobranskega lističa: » Za blagor očetnjave« z dne 21.3.1944, ki piše dobesedno : »Sedajevo Heleno so komunisti z velikimi slovesnostmi pokopali v Straži.« Videti je da jim je bilo veliko za njo in da so naši fantje prav zadeli. Še pred kratkim se je širokoustila : » to bo slovesnost ko bomo zopet korakali v Novo Mesto.« »Pa je odkorakala v zemljo.«
    21.3.1944 so domobranci iz Ribnica, ki sta jih vodila poročnik FRANC PLIBERŠEK in IVAN GREBENC po izdaji izsledili skritega in bolnega 19 letnega dijaka Draga Zalarja. Najpoprej so ga izpustili. 30.3.1944 pa so ga odpeljali v Vel. Lašče, kjer ga je zaprl domobranski poveljnik JEREBIČ. V zaporu v Ribnici so ga pretepli domobranci: FRANC ORAŽEM, dijak iz prigorice, ANTON GORŠE, kmečki sin iz Dol. Vasi, ANTON BOJS, kmečki sin FRANC MRHAR, kmet ter bivši podnarednik ANDREJ PETELIN in ALOJZ ČEŠAREK iz Ribnice. Polomili so mu noge in ga neusmiljeno pretepali, nato pa so ga do smrti pobili. Pri umoru so sodelovali : JOŽE HENIGMAN iz Goriče vasi in DRAGO KRŽE iz Ribnice. Mati slednjega pa je Zalarja izdala.
    17.3. je druga kolona domobrancev napadla Ribnico. V šoli so ustrelili 7 zajetih partizanov, nato pa trdili da so padli v borbi. Teden dni kasneje so za vojašnico v Ribnici ustrelili še 7 žrtev, med njimi 1 žensko iz Ribnice in jih zagrebli v okope pri vojašnici. Govoričili pa so spet, da so jih odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Sedajevi je namška bomba ubila očeta, mater in brata. Sama pa je padla v roke domačih morilcev.

  • Duhec

    Zoprni ste že s takimi članki…

    • MEFISTO

      Zakaj potemtakem ne odideš?

      • Duhec

        Berem komentarje… sam ne tvojih. Ti si ga skoz goniš na moža tisočerih nickov, ki ne obstaja…. al si pijan al pa nor.

      • FUCK COMMUNISM

        Pusti Duhico na miru! Ona je moj mali projektek! ;)

  • Snorri Sturluson

    Kakšen napredek je prinesel komunizem ?

  • MEFISTO

    Najprej sem se jezil na PRIČEVALCE, potem pa sem modro presodil, da imajo tudi norci pravico do bednega življenja, kakršnega si je pravzaprav kar sam ustvaril.

  • PRIČEVALCI

    JUSTIFIKACIJE, UMORI ITD.

    29.3. so domobranci odpeljali Karla Potočarja iz Mirne peči v Novo mesto, kjer je bil 4.6. na glavnem trgu ustreljen. Prebivalstvo ni bilo pozvano, da temu grozodejstvu priisostvuje.
    24.3. so domobranci v dobrepoljskem okraju v vasi struge ubili mirnega prebivalca Antona Kraševca, prav ko je klal prašiča in mu vse izropali. Aretirali so ga s pretvezo, da jim mora pokazati pot v Zapotok. Dobil je tri strele v glavo in energa v prsi, ter obležal v vasi Lipa.
    Odpeljali so Jožeta Noseta in Franca Strehova.
    Iz okraja Št. Jurij so odgnali vso družino Mohorpo izdaji neke Škerjančeve iz iste vasi. Iz Ponove vasi so odpeljali Jožeta Zupanca in njegovo ženo. Iz Javorja, Antona cento iz Laz, Franca pečečnika iz Podloga in Marjeto Škrlj iz Turjaka.

    • ostrovrhar

      Satanska komisarka

      Pri masovnem pokolu se je najbolj »izkazala« komisarka Milja.
      »Ona je bila, po besedah priče, s satansko domišljijo nadarjena
      vrhunska strokovnjakinja za mučenje in ubijanje ljudi. Prav zaradi nje
      so se običajne masovne ´likvidacije narodnih izdajalcev´ spremenile v
      kanibalsko orgijo ubijanja,« piše Zoran Božić. Osebno je izbirala
      mlade moške in ukazovala partizanom, da jih koljejo, z nožem in žlicami
      izpraskajo oči, režejo ušesa, nosove in spolne organe ter nato v prazne
      očesne jamice zatlačijo testise (moda), v usta pa odrezane spolne ude.

      Kot navaja avtor, se je komisarka pogosto razjezila na »nerodneže« med
      klavci, ki so spolne organe rezali od zgoraj navzdol. Po njej se je
      pravilni partizanski postopek kastracije začel z rezom pod moško mošnjo,
      s tem, da se je nož nastavil na prepono. Nato se je moški spolni ud
      skupaj z mošnjo odrezal z enim močnim in globokim rezom. Ena njenih
      najljubših specialitet so bili tako imenovani »zabiti hrvaški možgani«.
      Milja je živim ljudem s kladivom zabijala zidarske žeblje skozi lobanjo v
      možgane in po vsakem zabitem žeblju žrtev vprašala: »Sem ti končno
      izbila Neodvisno državo Hrvaško iz glave.« Drugo specialiteto je
      imenovala »slano hrvaško srce«. Po štirih močnih udarcih s sekiro v
      srčni predel prsnega koša v obliki štirikotnika, je že živim ljudem
      iztrgala srce ter ga skupaj z izvlečenimi žilami vlekla po tleh.

  • PRIČEVALCI

    ŽRTVE OVADUŠTVA ŠTEV. 4.

    27. in 28.3. so nemški avioni spet obsipavali mirne vasi z bombami po samotnem izdajstvu domobranskih ovaduhov. 28.3. so vrgli 14 težkih bomb na vas Rob in jo razen 4 hiš popolnoma porušili. Vse porušene hiše so last pripadnikov in svojcev domobrancev. Rušili so tudi vasi Dane, Lipovščico, Glince, Zapotok in sv. Gregor.

    • ostrovrhar

      Prostovoljni klavci

      Po pričevanju naj bi bilo v Kočevskem Rogu ubitih več deset tisoč ljudi,
      od tega največ Hrvatov (okoli 40.000), slovenskih domobrancev in
      civilistov je bilo med 5.000 in 6.000, ostalo so bili nesrečniki drugih
      narodnosti, tudi Nemci. Večino so jih iz Vetrinja v Avstriji prek
      Jesenic najprej pripeljali v taboriščni zbirni center v Šentvid, kjer so
      jih že ločili po narodnosti in jih razvrstili v kategorije A, B in C,
      pri čemer je uvrstitev v B in C pomenila skoraj gotovo usmrtitev. Nato
      so jih z vlaki prepeljali najprej v Kočevje (po nekaterih podatkih med
      5.000 in 8.000 na dan), od tam v gozdove Kočevskega Roga. Poveljnik
      likvidatorjev je bil partizanski major Simo Dubajić, njemu pa je bila
      nadrejena politična komisarka Milja, ki je bila kasneje prepoznana kot
      Milka Planinc, kasneje visoka partijska funkcionarja ter med leti 1982
      in 1986 predsednica jugoslovanskega izvršnega sveta.

      Jure je bil borec 11. Dalmatinske brigade 26. Dalmatinske divizije
      Jugoslovanske armade. V drugi polovici maja 1945 je v njihovo enoto
      prišla komisarka Milja, češ da potrebuje prostovoljce za likvidacijo
      »banditov«. Z obljubo po bogati nagradi so jih odpeljali v Kočevje. Tam
      so jih pričakali slovenski partizani, ki so jih razvozili do težko
      dostopnih krajev. Jure trdi, da je v pokolu sodeloval od 29. maja do 9.
      junija in da je samo njegova skupina likvidirala okoli 11.000 ljudi.
      Razen okoli 800 Slovencev, so bili vsi Hrvati.

      • PRIČEVALCI

        Za kom žaluješ? Za domobranci ali za hrvaškimi ustaši?

  • črnaovca

    Ni bilo lepo oziroma je to zločin kot je zločin prisega ta belih Hitlerju ki je dal pomoriti 6 miljonov židov, a ja vi ne verjamete v Holokavst in podnebne spremembe

    • MladiLiberalec

      Ponavad je tko da posebej zanikas zlocinske stvari pri katerih si sam sodeloval. XD

      Samo poglejmo domobrance kako zanikajo Urha in globino kolaboracije. XD

      • ostrovrhar

        KAKO SO KOMUNISTI KLALI V KOČEVSKEM ROGU

        Ker je preživelo zelo malo žrtev, klavci so večinoma končali po
        psihiatričnih klinikah ali so bili kasneje tudi sami likvidirani, pisnih
        zapisov pa ni, saj so bili ukazi partijskega in partizanskega vrha
        ustni, je povojno dogajanje na kraški planoti, na gosto posejani z
        jamami in brezni, še vedno zavito v skrivnost in najbrž ne bo nikoli do
        konca razjasnjeno. Slovenski pričevalci, ki so bili žrtve iz vrst
        domobrancev (France Dejak, France Kozina in Milan Zajec), so pobegnili
        iz brezen, kamor so jih partizani porinili misleč, da so mrtvi. Imeli so
        to »srečo«, da so bili v skupini tistih, ki so jih prej pretepli s
        koli, nato pa na njih streljali. Za razliko od nesrečnežev, ki so bili
        izbrani, večinoma je šlo za Hrvate, nekaj je bilo tudi Srbov, in ki so
        jih dobesedno poklali na komunističnih kanibalskih orgijah na obrobjih
        težko dostopnih kočevskih gozdovih. O klanju z noži, sekirami in žagami
        so spregovorili samo krvniki, saj ni znano, da bi mučenje katera od
        žrtev preživela. O tem so še pred razpadom Jugoslavije za britanski BBC
        govorili Borivoj Karapandžič (avtor knjige »Jugoslovanska krvava
        pomlad«), Milovan Djilas (avtor knjige »Vojni čas«) in zgodovinar grof
        Nikola Tolstoj (avtor članka o pobojih v britanski reviji Encounter), po
        razpadu Jugoslavije sta pričala Simo Dubajić in Ivan Gugić. Najbolj
        grozljivo pa je pričevanje »tovariša Jureta«, ki se je leta 1992, tik
        pred smrtjo, a brez obžalovanja, izpovedal hrvaškemu preiskovalcu
        komunističnih zločinov Zoranu Božiću, ki je obširen tekst z naslovom
        »Strahota Kočevskega Roga hlepi po resnici« poldrugo desetletje kasneje
        objavil v reviji »Hrvatsko slovo«.

      • FUCK COMMUNISM

        Urh je kaplja v morje moriji in trpljenju, ki so ga usrani komunajzli povzrocili postenim zavednim Slovencem! Jebena kaplja v morje! En navaden nic!!!

    • ostrovrhar

      KAKO SO KOMUNISTI KLALI V KOČEVSKEM ROGU

      Žrtve so obesili na lesene križe z glavo navzdol, z nožem zarezali pri
      gležnju in počasi odirali kože. Odrte dele telesa so natirali s soljo,
      nesrečniki so kričali in se onesveščali. Ko so klavci z mesarskimi
      izkušnjami v imenu rdeče zvezde, rekli so jim »specialisti«, končali, so
      žrtev skalpirali, odrto kožo pribili na drevo, da se je sušila, žrtve
      pa pustili umreti v neznosnih bolečinah. Klavci so bili večinoma
      partizani 11. dalmatinske brigade, žrtve pa so bili Slovenci, Hrvati in
      Srbi, ki jih je britanski 5. korpus maja 1945 iz Avstrije vrnil nazaj v
      Jugoslavijo v naročje podivjanim komunistom.

      • PRIČEVALCI

        Od kdaj je Dalmacija v Sloveniji?

        • ostrovrhar

          Nekaznovani zločin

          Zločinci in tisti, ki so zločin ukazali, niso bili nikoli kaznovani. Ovadbe,
          dane v zadnjih desetih letih zoper še žive posameznike, so običajno bile
          zavržene ali pa so končale v predalih tožilcev. Tito in partija so
          vedno cenili klavce, ki večinoma niso bili starejši od 25 let. Koliko
          jih je opravljalo umazano delo v Kočevskem Rogu, ne ve nihče. Eden od
          njih, Ivan Gučić, je govoril med 60 in 70, vendar jih je bilo toliko
          očitno samo v njegovi skupini.

          Likvidacije so bile namreč kljub vsemu zahteven in naporen organizacijski podvig.
          Potrebno je bilo najti lokacijo, transportirati jetnike, jih zastražiti,
          oskrbovati likvidatorje, zakriti grobišča in uničiti dokaze, dokumenti
          pa pričajo, da so se partijci zelo bali, da se množičnih grobišč ne bi
          odkrilo in da bi še dolgo ostali zakriti. V zvezi s tem je 14. avgusta
          1946 vsem okrožnim in okrajnim odsekom za notranje zadeve pisal pomočnik
          ministra za notranje zadeve Boris Kocijančič, oče Janeza Kocijančiča,
          bivšega partijca in dolgoletnega predsednika Olimpijskega komiteja
          Slovenije. Očitno je bil Kocijančič zelo dobro seznanjen s krvavo morijo
          ideoloških nasprotnikov, saj je podrejene opozoril, da se utegne
          dvigniti »med gotovimi krogi precej hrupa, ker bodo skušali z raznim
          pozivanjem na pieteto in humanost prevariti ljudstvo in ustvariti med
          njim nerazpoloženje do ljudske oblasti.« No, »gotovi krogi« so bili
          prej ali slej odstranjeni, morija pa dolga desetletja (razen med
          imigranti po svetu) zakrita. Še danes se nekateri, ki so še živi, bojijo
          govoriti, čeprav bi morala resnica, ki jo nasledniki komunističnega
          režima še vedno s prevaro prekrivajo, priti na dan. Vendar je Kočevski
          Rog samo ena od tragedij.

        • KIKI

          Po arbitražnem sporazumu!! Vprašaj Karleka, pa Cerara, Pa kučana…

    • Snorri Sturluson

      Problem je v tem da se je ta komunizem razpasel in povzročil bedo v ogromno državah in mnogim narodom

  • PRIČEVALCI

    NASILJA NARAŠČAJO

    V začetku aprila so domobranci v Logatcu aretirali sicer znana jim nasprotnika, a drugače miroljubna prebivalca Pirnata Antona in Trčka Jakoba. Odpeljal so ju neznano kam, čez dva dni pa so potegnili njuni razmesarjeni trupli v bližini Logatca iz vode. Ubita sta bila s topim predmetom in ustreljena v tilnik. Med morilci sta bila tudi Franc Arhar in Jože Jernejčič.
    1.4. so člani “Črne roke” po izdajstvu obkolili hišo Ignaca Borštnerja v Metnaju nad Stično in zajeli patrol 3 vojakov. Naš bataljon VDV, obveščen o dogodku je vas v naskoku zavzel. Med kratko borbo, v kateri so “črtomirovci” izgubili enega mrtvega in več ranjenih (baje je bil ranjen tudi vodja te morilske tolpe Janez Marn – Črtomir), so pa jetnike naglo postrelili in zbežali. Ljudje so pripovedovali, da se duhovnik, ki je bil v tej tolpi, ni niti ozrl na umirajoče žrtve. Po bitki so svoje ranjence spravili k nekemu kmetu v Pristavi. Tam je nevredni služabnik božji dejal, da ni verjel, da so partizani taki junaki. Da pa so domobranci taki morilci, to se mu je očitno zdelo naravno.
    Iz Karteljevega so domobranci odpeljali Alojzija Loharja iz Zgornjega Kamenja v novomeške zapore. Iz okraja Šmarjete so odgnali Janeza Pelkota, ga odvedli v Belo cerkev, ga tam pretepavali in mu razbili ves obraz. Z njim so odvedli še 6 mož, ki niso hoteli stopiti v domobranstvo.
    Iz Pijave gorice so odpeljali Franca štruklja in 70-letnga Janeza Mehleta in ju zaprli v Grosuplju. Iz vasi Hrastje so odpeljali vse moške od 17. Do 45. Leta, ki se niso odzvali njihovemu mobilizacijskemu pozivu, jih v grospulju mučili in pretepali.
    V dobrunskem okraju so kar na cesti napadali in pretepali ljudi.V dobrniškem okraju pri Novem mestu so razmesarili in pobili tri prebivalce, med njimi Ano Slakovo z Rdečega Kala. Aprila so domobranci iz Logatca ponoči ubili v sobi doma Ano Rekarjevo, ker se je branila iti z njimi.
    3.4. so domobranci iz Grosuplja zaprli Janeza Glinška s Sapa pod pretvezo, da izdaja partizanom njihove bunkerje.
    5.4. so izvršili domobranci pohod nad Mirno peč. Med poji so ubili 2 neznanca in trupla pustili v gozdu. Ob tej priliki so spet razsajali nad mirnim prebivalstvom, streljali in morili, kakor pobesneli. Umorili s Franca Somraka iz. Velikega Kala, Franca Cesarja iz Okrljevca, jožeta Lenarčiča, Antona Žužka in njegovo ženo Frančiško vse iz Dolenje vasi, Janeza Progarja in njegovo hčer jožefo iz Hmeljčiča ter Avguština Gričarja iz velikega Kala.
    Jožeta Lenarčiča so najprej zversko mučili in ga nato na pol mrtvega ustrelili. Frančiščko Žužkovo so prebadali z bajoneti v spolovilo, ji izkopali oči ter pustili truplo ob cesti. Antonu Žužku so lomili ude in ga predirali z bodalom.
    Med morilci so ljudje spoznali Mavca iz Čemž, Matijevca iz Malega vrha, Alojza Kajžerja iz Biške vasi in druge. Mnogo ljudi so odgnali v Novo mesto, odkoder so jih istega dne odpeljali s kolono 50-80 ljudi v neznano smer.
    V noči od 6. Na 7.4. je takozvana “likvidatorska patrol” iz Kostanjevice v civilnih oblekah prišla v vas Ošterc do trgovine Martina Jurečiča. V hrvaškem jeziku so ga pozvali, naj pride iz hiše. Ko se je prikazal na pragu, so ga ustrelili. V vai Veliki Gaber so 7.4. domobranci vdrli v dom domobranskega dezerterja Matije Otrina, ki se je skrival doma. Verjetno so se bali, da bi mož mogel kaj izdati. Ubili so ga na mestu.

    • ostrovrhar

      24-urne izmene

      Jure trdi, da so pri vseh vrstah zverinstva prednjačile tovarišice
      partizanke. Na žrtvah obeh spolov so ugašale cigarete in z ožarjenim
      železom žgale najbolj občutljive dele telesa, še posebej splovila in
      bradavice na prsih. Ženskam so skozi spolni organ z bajonetom izrezovale
      in trgale maternice, ter jih nato žrtvam tlačile v usta in jih tako
      dušile. Na ukaz komisarke Milje so partizanke koščke bodeče žice za
      vezanje rok sadistično zabijale skozi spolni organ v sečnico. Nosečnicam
      so z nožem parale trebuhe, trgale iz maternice nerojene otroke,«
      piše Božić. Nekatere »tovarišice« so moške in ženske likvidirale tako,
      da so najprej vodovodno cev zabile v analno odprtino in nato skozi njo
      streljale. Komisarka Milja je partizanke spodbujala, da so več ženskam
      odrezale prsi, ki so jih posolila in nato pritiskala nazaj na
      amputacijske rane. Ob tem so z žičnatimi ščetkami povzročale rane na
      ženskih splovilih in jih nato solile. Vsak zverinski postopek je bil
      pospremljen z javnim odobravanjem in kanibalskim navdušenjem zločincev,
      še piše Božić v tedniku.

      Partizanski klavci so »delali« v izmenah 24 ur na dan. Ko so končali, so se pred
      počitkom običajno dobili ob ognju poleg grobišča in se dodatno opijali.
      Nekateri so že takrat znoreli. »Že pri klanju so posamezniki imeli
      duševne motnje oziroma tako imenovane ´jurišne napade´. Takrat so v
      transu morili kot po tekočem traku. Ženske klavke pa so doživljale
      psihomotorične napade, ki so znani pod imenom Kozara. Tedaj so v stanju
      obsedenosti najprej iznakazile in ubile žrtve, lizale kri in možgane,
      trgale s sebe obleko in javno mastrubirale,« navaja Božić.

      Priča Jure je Božiću povedal, da so v nasprotju s splošnim prepričanjem,
      slovenski partizani povsem enakopravno sodelovali pri klanju. Za razliko
      od hrvaških klavcev, ki so uporabljali sekire in nože, so slovenski
      morili tudi z velikimi gozdarskimi žagami. Z njimi so ljudi žagali na
      pol, in to zelo počasi, da je žrtev dolgo trpela. »Slovenski
      partizani so posameznim žrtvam odsekali glave in nato z njimi, ko so
      končali izmeno, igrali nogomet. Poleg tega so človeške glave nabijali na
      kole in jih pekli nad ognjem,« piše Božić. V morijo se je vključil
      tudi Dubajić osebno. Hrvaške jetnike je pobijal s kamo, nožem, ki ima
      rezilo nabrušeno na obeh straneh. »Ob tem je pil kri iz njihovih
      vratnih žil in lizal kri z noža. Nekateri tovariši in tovarišice,
      vključno s komisarko Miljo, so lizali posoljene možgane žrtev z vrha
      noža. Milja je po vrsti lastnoročno izvršenih likvidacij dobivala vse
      bolj satansko podobo. Bila je tako krvava, da se je z njene uniforme in
      rok cedila kri. Škornje je imela roza barve zaradi hoje po človeških
      možganih, na uniformi in v lase so se ji zatikali koščki lobanjskih
      kosti,« je Božiću pripovedoval Jure.

      Pokol Hrvatov v Kočevskem Rogu je trajal 12 dni. V tem času so se skozi gozd
      slišali kriti žrtev, ki so umirale v strašnih bolečinah. Številni so
      prosili partizane, naj jih ne mrcvarijo več, ampak jih takoj ubijejo.
      Večino niso uslišali. Zadnje dni so prišle minerske enote, ki so
      minirale jame in brezna, kjer je ležalo na tisoče trupel.

      • PRIČEVALCI

        Žaluješ za hrvaškimi ustaši? Iskreno sožalje …

        • ostrovrhar

          Medalje za klavce

          Britanci so začeli prebežnike, ki so se pred komunisti zatekli v Avstrijo (bilo
          jih je okoli 220.000), izročati 18. maja. V tem času se je Tito ves čas
          gibal na relaciji med Zagrebom in Ljubljano. V svojih zloglasnih govorih
          v drugi polovici maja 1945 v Zagrebu in na sedanjem Kongresnem trgu v
          Ljubljani je množici dejal, da izdajalci ne bodo nikoli več gledali
          planin in cvetočih polj, med vrsticami je povedal, da bodo z vsemi
          dokončno obračunali. Takrat so vrnjene Slovence, Hrvate in Srbe že
          vozili v zbirna taborišča in tudi v Kočevje. To lokacijo je Titu
          priporočil slovenski partijski vrh, ki je skupaj s Titom po pričevanju
          Jureta 1. junija obiskal eno od morišč. S Titom naj bi takrat prišli
          Edvard Kardelj, Ivan Maček- Matija, Franc Leskošek – Luka, Aleksander
          Ranković, Peka Dapčević, Koča Popović in še nekateri drugi vidni
          funkcionarji. Bili so očitno zadovoljni, saj je kmalu prišel ukaz, da je
          treba likvidatorjem omogočiti 14-dnevne počitnice na Bledu. Za to je
          poskrbel Ivan Maček – Matija, šef slovenske OZNE, ki je imel pozdravni
          govor, podelil jim je tudi odlikovanja.

          Po navedbah več prič, piše Božić v Hrvatskom slovu, so bili posebej
          pohvaljeni klavci »udarniki«, ki so likvidirali več kot 2.000 »hrvaških
          banditov«. Rekorder in nosilec »zlate kočevske medalje« je bil Ante
          Čepić, Hrvat iz Makarske, med vojno mitraljezec in član KPJ od leta
          1944. Pobil naj bi 3.800 ljudi. Srebrno medaljo je za 3.000 pobitih
          dobil Ljubo Periša, Hrvat iz Šibenika, oficir OZNE in član KPJ od leta
          1943. Po vojni se mu je zmešalo in je v Novem sadu s trofejno pištolo, s
          katero je pobijal tudi v Kočevskem Rogu, umoril svojo družino. Za 2.200
          pobitih je »bronasto kočevsko medaljo« dobil Ado Dragić, član KPJ od
          leta 1943, posebne pohvale za 2.000 ubitih pa sta dobila še Ivan Bokež
          (v resnici Nikola Marić iz Boke Kotorske) in komisarka Milja (v resnici
          Milka Planinc). »Druženje kočevskih klavcev ob Blejskem jezeru se je
          hitro spremenilo v večdnevno nebrzdano orgijo razvrata, primitivizma in
          atavizma. Svetovljansko prebivalstvo in zaposleni v tem prestižnem
          letovišču so bili zgroženi zaradi divjanja upravičencev do polmesečnega
          dopusta, ki ga je osebno zaukazal in odobril balkanski krvoločnež –
          maršal Tito,« piše Božić. Priče se Sime Dubajića ne spomnijo, jasno
          pa jim je pred očmi razposajena komisarka Milja, ki je plesala po mizah
          blejskih kavarn in v les zabijala še vedno krvi ne dobro očiščeni nož.

          • PRIČEVALCI

            Angleži so že vedeli zakaj.

          • ostrovrhar

            KAKO SO KOMUNISTI KLALI V KOČEVSKEM ROGU

            Žrtve so obesili na lesene križe z glavo navzdol, z nožem zarezali pri
            gležnju in počasi odirali kože. Odrte dele telesa so natirali s soljo,
            nesrečniki so kričali in se onesveščali. Ko so klavci z mesarskimi
            izkušnjami v imenu rdeče zvezde, rekli so jim »specialisti«, končali, so
            žrtev skalpirali, odrto kožo pribili na drevo, da se je sušila, žrtve
            pa pustili umreti v neznosnih bolečinah. Klavci so bili večinoma
            partizani 11. dalmatinske brigade, žrtve pa so bili Slovenci, Hrvati in
            Srbi, ki jih je britanski 5. korpus maja 1945 iz Avstrije vrnil nazaj v
            Jugoslavijo v naročje podivjanim komunistom.

            Te dni mineva 70 let, ko se je v Kočevskem Rogu konec maja in v začetku
            junija 1945 odvijal eden največjih pokolov v zgodovini regije. Poboji
            niso bili »pomota«, »nujno zlo« ali »likvidacija okupatorjevih
            sodelavcev«, ampak načrten zločin proti človeštvu v imenu ideologije, v
            imenu revolucije. Umiral je cvet slovenskega podjetništva, ki ga je
            zamenjalo socialistično gospodarstvo. To se je izkazalo kot popolnoma
            zgrešen gospodarski projekt, ki je klavrno končal.

            Ker je preživelo zelo malo žrtev, klavci so večinoma končali po
            psihiatričnih klinikah ali so bili kasneje tudi sami likvidirani, pisnih
            zapisov pa ni, saj so bili ukazi partijskega in partizanskega vrha
            ustni, je povojno dogajanje na kraški planoti, na gosto posejani z
            jamami in brezni, še vedno zavito v skrivnost in najbrž ne bo nikoli do
            konca razjasnjeno. Slovenski pričevalci, ki so bili žrtve iz vrst
            domobrancev (France Dejak, France Kozina in Milan Zajec), so pobegnili
            iz brezen, kamor so jih partizani porinili misleč, da so mrtvi. Imeli so
            to »srečo«, da so bili v skupini tistih, ki so jih prej pretepli s
            koli, nato pa na njih streljali. Za razliko od nesrečnežev, ki so bili
            izbrani, večinoma je šlo za Hrvate, nekaj je bilo tudi Srbov, in ki so
            jih dobesedno poklali na komunističnih kanibalskih orgijah na obrobjih
            težko dostopnih kočevskih gozdovih. O klanju z noži, sekirami in žagami
            so spregovorili samo krvniki, saj ni znano, da bi mučenje katera od
            žrtev preživela. O tem so še pred razpadom Jugoslavije za britanski BBC
            govorili Borivoj Karapandžič (avtor knjige »Jugoslovanska krvava
            pomlad«), Milovan Djilas (avtor knjige »Vojni čas«) in zgodovinar grof
            Nikola Tolstoj (avtor članka o pobojih v britanski reviji Encounter), po
            razpadu Jugoslavije sta pričala Simo Dubajić in Ivan Gugić. Najbolj
            grozljivo pa je pričevanje »tovariša Jureta«, ki se je leta 1992, tik
            pred smrtjo, a brez obžalovanja, izpovedal hrvaškemu preiskovalcu
            komunističnih zločinov Zoranu Božiću, ki je obširen tekst z naslovom
            »Strahota Kočevskega Roga hlepi po resnici« poldrugo desetletje kasneje
            objavil v reviji »Hrvatsko slovo«.

          • PRIČEVALCI

            Žaluješ za hrvaškimi ustaši? Iskreno sožalje ….

          • Viktorh

            .Tik – tak, še 48 dni, pa…

          • Viktorh

            Tik – tak, še 48 dni, pa…

          • PRIČEVALCI

            Žaluješ za hrvaškimi ustaši? Iskreno sožalje …

          • ostrovrhar

            Prostovoljni klavci

            Po pričevanju naj bi bilo v Kočevskem Rogu ubitih več deset tisoč ljudi,
            od tega največ Hrvatov (okoli 40.000), slovenskih domobrancev in
            civilistov je bilo med 5.000 in 6.000, ostalo so bili nesrečniki drugih
            narodnosti, tudi Nemci. Večino so jih iz Vetrinja v Avstriji prek
            Jesenic najprej pripeljali v taboriščni zbirni center v Šentvid, kjer so
            jih že ločili po narodnosti in jih razvrstili v kategorije A, B in C,
            pri čemer je uvrstitev v B in C pomenila skoraj gotovo usmrtitev. Nato
            so jih z vlaki prepeljali najprej v Kočevje (po nekaterih podatkih med
            5.000 in 8.000 na dan), od tam v gozdove Kočevskega Roga. Poveljnik
            likvidatorjev je bil partizanski major Simo Dubajić, njemu pa je bila
            nadrejena politična komisarka Milja, ki je bila kasneje prepoznana kot
            Milka Planinc, kasneje visoka partijska funkcionarja ter med leti 1982
            in 1986 predsednica jugoslovanskega izvršnega sveta.

            Jure je bil borec 11. Dalmatinske brigade 26. Dalmatinske divizije
            Jugoslovanske armade. V drugi polovici maja 1945 je v njihovo enoto
            prišla komisarka Milja, češ da potrebuje prostovoljce za likvidacijo
            »banditov«. Z obljubo po bogati nagradi so jih odpeljali v Kočevje. Tam
            so jih pričakali slovenski partizani, ki so jih razvozili do težko
            dostopnih krajev. Jure trdi, da je v pokolu sodeloval od 29. maja do 9.
            junija in da je samo njegova skupina likvidirala okoli 11.000 ljudi.
            Razen okoli 800 Slovencev, so bili vsi Hrvati.

          • PRIČEVALCI

            Žaluješ za hrvaškimi ustaši? Iskreno sožalje …

          • Viktorh

            .Tik – tak, še 48 dni, pa…

          • Nada

            Groza, saj to se že po imenih teh odlikovancev vidi, da so bili od drugod, da sploh niso bili Slovenci. Slovenski komunisti in vodje partizanstva pa so jim prosto dali na razpolago slovensko zemljo za te grozovite zločine. In kakšna NOB je potem to bila, če smo bili že takoj prvi dan pod novo okupacijo? Le kako so lahko dali slovensko zemljo na razpolago za tako grozovite zločine? Če bi jim bilo kaj do Slovenije, bi odbrali Slovence, da jih preverijo, kdo so, če so kaj zagrešili in v tem smislu, za ostale pa bi zahtevali, da si jih odpeljejo na svoja ozemlja.

          • Adolf Hitler

            Die pädagogischen Prinzipien des Neuen Deutschland:

            Welche Schulen und Eltern müssen über die Ziele der nationalsozialistischen Erziehung wissen

            Deutsche Volk, deutschen Eltern! Das neue Deutschland erstellt von unserer Volkskanzler Adolf Hitler stellt besondere Anforderungen an die deutsche Jugend. Die deutsche Jugend sind eine Stiftung des Wiederaufbaus des deutschen Volkes und des Deutschen Vaterland. Die Menschen und die Vater legen ihre Hände auf den Schultern der Jugend und festzustellen, welche pädagogischen und kulturellen Werte und Ziele sind notwendig für diese Jugend auf die Bedürfnisse von Volk und Vaterland zu treffen. Dies erfordert eine wirklich nationale und soziale Bildung für die deutsche Jugend, und alle in der Ausbildung zu tun haben, um diese pädagogischen und kulturellen Ziele mit ihrer vollen Energie zu dienen. Eltern und Lehrer über alles!

            All jene, in der Ausbildung beteiligt sind, müssen eine klare und einheitliche Vorstellung von den Erziehungsaufgaben vor ihnen. Die vier Eisenpfeiler der nationalen Schul- und Bildungssystems sind: Rasse, militärische Ausbildung, Führung und Religion!

            Rasse
            NS-Erziehung ist eine Ausbildung im Denken des deutschen Volkes, das Verständnis deutschen Traditionen, im Erwachen der reine, unverfälschte und ehrliche Menschen das Bewusstsein, ihr Gefühl der auf die Frauen-Warte Coverpeople gehören. Nur eine reine Mitglied der deutschen Rasse kann ein solches Verständnis des Volkes haben, krönt sie mit der Bereitschaft, alles für die Menschen zu opfern. Er muss wissen, dass ohne seine Leute, die er eine miserable nichts ist, und dass es besser ist, wenn er sich zu sterben, als dass sein Volk und Vaterland untergehen! Wer denkt, dass nationalsozialistische Erziehung hat zum Ziel, eine Art hyperpatriotism hat es nicht verstanden. Etwas ganz anderes bestimmt ist. Etwas sollte in der Seele des jungen Deutschen, die ihr Herz und ganzes Wesen füllen wird, bis ihre Seelen können die überquell nicht länger halten geweckt werden, bis sich eine leistungsfähige und jubelnden “Heil Deutschland” Federn von ihren Lippen! Das Anruf selbst ist nicht das erste oder wichtigste Ziel: sondern es ist der Gründung der Seele, eine Stiftung, die sich jubelnd, frei, selbstbewusst, fröhlich und leidenschaftlich zum Ausdruck bringt. Es ist der heilige Sinn für Volk und Vaterland! Awakening dies in der deutschen Jugend erfordert, dass sie ein klares Verständnis für den Wert der Volk und Vaterland haben. Sie müssen erkennen, dass das deutsche Volk hat ein Recht auf Unabhängigkeit und Freiheit, Ehre und Macht. Sie müssen lernen, dass es ein Recht auf sein eigenes Schicksal unter den Völkern der Erde ist, und es muss mit den anderen Völkern den Platz an der Sonne, was dazu gehört zu gewinnen. Es darf aber nicht mit Gewalt zu tun, sondern vielmehr, weil das deutsche Volk ist eine edle Nation, die Werte für die ganze Welt, dass keine anderen Personen in der Lage war, geschaffen hat. Wir wollen in der deutschen Jugend kostenlos, einfach und edel Nationalstolz, so dass bei dem Gedanken, in Deutschland der Vergangenheit, Gegenwart und Zukunft ihre Herzen klopfen und ihre Augen werden glänzen zu wecken. Das ist die erste Grundlage der nationalsozialistischen Erziehung.

            Militärausbildung
            Es ist klar, dass die deutsche Jugend muß entschlossen, ihr Vaterland mit ihrem Leben zu verteidigen. Trotz all der Unsinn über Versprechungen und Abrüstung, wird Deutschland von Waffen umgeben. Die deutsche Jugend muß militärischen Tugenden zu lernen. Ihre Körper müssen gestählt werden, hart und stark gemacht, so dass die Jugendlichen können in der Lage Soldaten, die gesund, stark sind, geschult, energisch und in der Lage, Entbehrungen ertragen zu werden. Gymnastik, Spiele, Sport, Wandern, Schwimmen, und militärische Übungen müssen alle von der Jugend gelernt werden. Unsere Jugend sollte nicht in stickigen Zimmer zu sitzen und zu entwickeln krummen Rücken und schwache Augen. Neben der Aus- und wirklich wichtig Bildung des Geistes, sollten sie einen gesunden Körper, indem es, im Freien zu entwickeln. Die Idee, die gesund und stark Deutsch sollte nicht bloß leeres Gerede sein. Eltern können hier helfen. Sie werden unserer Jugend in der Einfachheit und Sauberkeit zu trainieren. Sie werden sie zu trainieren, auch wenn sie älter sind, um nicht ihrer Freizeit von zweifelhaften oder sogar schädlich Aktivitäten wie Kartenspielen, Alkoholkonsum und schlechte Musik zu verschwenden, sondern vielmehr, um ihre Körper auf ihre künftigen Aufgaben vorzubereiten.

            Führung
            Eine Jugend, die für eine solche wichtige nationale Aufgaben geschult muss die Idee nach der Führer absolut und ohne Frage akzeptieren, ohne ungesunde carping Kritik, ohne Egoismus oder Opposition. Sie müssen lernen, so zu gehorchen, dass sie mit sich selbst gelernt zu gehorchen, kann glauben und vertrauen ihrer eigenen Führung und wachsen können, um Führer selbst zu sein. Nur wer gelernt hat, zu gehorchen führen kann. Deutschland glaubt nicht mehr, dass die Massen sich durch die Herrschaft der Mehrheit führen! Die Massen selbst sind nichts! Wir brauchen nicht ein Volk durch Stimmenmehrheit entschieden, aber ein Volk mit dem Willen zur Führung. Die deutsche Jugend muss, dass zu lernen und entsprechend zu handeln! So ist die deutsche Jugend gehören in Organisationen, in denen sie die Art von Führung in seiner edelsten Form, in denen sie lernen können, zu gehorchen und zu lernen – wenn sie an sie genannt – auch lernen, zu führen. Sie werden nicht zu einem leeren Masse wird durch nutzlose Stimmen zum Ausdruck zu beugen, sondern mit Begeisterung auf die Nation der starken und edlen Führer suchen. Sie müssen wieder lernen, dass. Wir Eltern wollen solche Autorität, um unsere Jugend durch die Stärkung der Familienbehörde und zur Errichtung in unseren Häusern eine gesunde und natürliche Gehorsam seitens unserer Kinder zu zeigen. Dies wird nicht die Jugend zu unterdrücken, sondern bieten ihnen die kontrollierte Freiheit und Autorität, die sie benötigen, um ihre Fähigkeiten zu entwickeln.

            Religion
            Das Leben kommt von Gott und zu Gott zurückkehrt. Alles Leben und alle Rassen folgen Gottes Verordnungen. Kein Mensch und keine Rasse können sie ignorieren. Wir wollen, dass die deutsche Jugend, die religiöse Natur des Lebens wieder zu erkennen. Sie müssen erkennen, dass Gott will, dass das Individuum als auch das ganze Volk, und dass sie Kontakt mit Leben zu verlieren, wenn sie Kontakt mit Gott zu verlieren! Gott und Nation sind die beiden Grundlagen des Lebens des Einzelnen und der Gemeinschaft. Wir wollen nicht flach und oberflächlich Frömmigkeit, sondern einen tiefen Glauben, dass Gott die Welt lenkt, dass er sie kontrolliert, und ein Bewusstsein für die Beziehung zwischen Gott und jedem einzelnen, und zwischen Gott und dem Live-des Volkes und Vaterlandes. Der nationalsozialistische Staat wird eine solche tief religiöse Bildungssystem zu fördern. Wir wollen, dass die Eltern zu unterstützen und zu stärken, das durch Ehrlichkeit und durch gutes Beispiel.

            Rennen, militärische Ausbildung, Führung, Religion! Dies sind die vier unerschütterlichen Grundlagen des neuen deutschen nationalsozialistischen Erziehung!?

        • Viktorh

          Tik – tak, še 48 dni, pa…

        • tramal

          Ti ne razločuješ med ljudmi in komunističnimi zverinami.

  • Snorri Sturluson

    Kaj ANTI so bili tile ki so pomorili te ljudi ?

  • PRIČEVALCI

    FRANC KERN JE BRANIL VERO S ŠPIJONAŽO – ALI ŽRTVE OVADUŠTVA

    Značilno za domobrance je slepa zagrizenost, sovražen bes, hotenje, da se pokonča narodno-osvobodilno gibanje za vsako ceno. V Hinjah je bil od avgusta 1943 dalje za župnega upravitelja Kaplan Franc Kern. Čeprav je nemoteno izvrševal svoje verske funkcije in videl, da nihče ne ovira ljudi v njihovih verskih dolžnostih, je smatral – kot je pozneje povedal pred sodiščem – da je vera v nevarnosti. Trdil je, da se je držal navodil svojega škofa in profesorjev v semenišču v Ljubljani, da je treba sodelovati z domobranci_”V Ljubljanskem bogoslovju je bilo rečeno, da je dovoljeno, da bela garda sodeluje z okupatorji. To so opravičevali s silobranom. Ljubljanski škof je zavzel stališče, da je vera v nevarnosti in da so domobranci tisti, ki jo čuvajo.”
    Kern je očitno mislil, da je torej v tem navideznem silobranu dovoljen tudi zločin. Od 25. 1 do 3.4.1944 je zbiral in zapisoval podatke o naši vojski in skrbel, da so prišli sovražniku v roke. Na osnovi teh sporočil so Nemci, kakor je deloma sam priznal, 11.4. bombardirali vasi Hinje, Hrib, Lopato, Lipje in žvirče. Dočim naša vojska ni trpela nikake škode, je bilo pokopanih pod ruševnimami 20 nedolžnih prebivalcev in mngo hiš porušenih. Tako je branil Franc Kern svojo vero. Nemci so bombardirali tudi Dišečo vas, v kateri ni bilo nobenega partizana. Zgoreli sta tudi dve hiši, 6 gospodarskih poslopij in 6 glav živine. Bombardirali so tudi Bugdanjo vas in Reber. Ruševine so posledica domobranskega ovaduštva.

  • PRIČEVALCI

    “ŠENTJERNEJSKA NOČ” V LOGATCU

    14.4. so domobranci postavili zasedo v Podskrajniku na Notranjskem. Ta je na lepem ustrelila nič hudega slutečega Ludvika Lovka, ki je slučajno šel mimo. To je javno in odločno obsodil gostilničar Ludvik Obreza na Rakeku. 15.4. so prišli domobranci tudi nad njega in mu zaprli usta s tem, da so ga ubili. Toda bali so se ljudstva, ki je to zverstvo ogorčeno obsojalo, zato so truplo pokopali ponoči vpričo župnika Franca Novaka z Rakeka.
    Ni se še poleglo razburjenje na Rakeku, ko je pretreslo ljudi novo domobransko zverstvo, tokrat v bližnjem Logatcu. 16.4. se je sestala morilska tolpa v župnišču v Gorenjem Logatcu. Navzoči so bili Leskovec, po domače Tolačev Frankon iz D. Logatca, cankar Ivan iz Nove vasi, Jože Jernejčič tudi iz Nove vasi, Franc Arhar, Anton Maček, hlapec pri Trohi in nam že znani Viktor Berlot, imenovan tudi Janežič. Še isto noč so domobranci umorili na njihovih stanovanjih 7 oseb.
    Vdrli so v hišo rodbine Vilar in hoteli dobiti gospodarja. Ker ga ni bilo doma, so se zadovoljili z njegovo ženo Terezijo, ki so jo ustrelili v hrbet, nato pa v prsi še njegovo 20 letno hčer Danico. V hotelu Kramar so z 2 streloma v trebuh ustrelili hotelirko Kramerjevo.
    Zverine so odšle v Gornji Logatec in tam pokončali 19 letno Ančko in 23-letno Frančiško Mezetovo.
    Pijani krvi so vdrli v stanovanje gostilničarke “Pri Riharju” in umorili Faniko Smoletovo in Radomila Jermana. Zidar Martin Pečnik iz MArtinovega hriba pri Dol. Logatcu, pa jim je ranjeen ušel. Ta “Šentjernejska noč” je prevzela z grozo vso prebivalstvo. Saj so padli mirni prebivalci, zavratno, ko so spali doma.
    Kaj pravi propagandna brošura domobrancev z naslovom “200?” v točki 184? “Kdo so domobranci – Domobranci so slovenska narodna obramba, plemeniti narodni borci, ki se viteško bore proti največjemu sovražniku za vzvišeno svobodo slovenskega naroda.”

    • ostrovrhar

      KAKO SO KOMUNISTI KLALI V KOČEVSKEM ROGU

      Žrtve so obesili na lesene križe z glavo navzdol, z nožem zarezali pri
      gležnju in počasi odirali kože. Odrte dele telesa so natirali s soljo,
      nesrečniki so kričali in se onesveščali. Ko so klavci z mesarskimi
      izkušnjami v imenu rdeče zvezde, rekli so jim »specialisti«, končali, so
      žrtev skalpirali, odrto kožo pribili na drevo, da se je sušila, žrtve
      pa pustili umreti v neznosnih bolečinah. Klavci so bili večinoma
      partizani 11. dalmatinske brigade, žrtve pa so bili Slovenci, Hrvati in
      Srbi, ki jih je britanski 5. korpus maja 1945 iz Avstrije vrnil nazaj v
      Jugoslavijo v naročje podivjanim komunistom.

      Te dni mineva 70 let, ko se je v Kočevskem Rogu konec maja in v začetku
      junija 1945 odvijal eden največjih pokolov v zgodovini regije. Poboji
      niso bili »pomota«, »nujno zlo« ali »likvidacija okupatorjevih
      sodelavcev«, ampak načrten zločin proti človeštvu v imenu ideologije, v
      imenu revolucije. Umiral je cvet slovenskega podjetništva, ki ga je
      zamenjalo socialistično gospodarstvo. To se je izkazalo kot popolnoma
      zgrešen gospodarski projekt, ki je klavrno končal.

      Ker je preživelo zelo malo žrtev, klavci so večinoma končali po
      psihiatričnih klinikah ali so bili kasneje tudi sami likvidirani, pisnih
      zapisov pa ni, saj so bili ukazi partijskega in partizanskega vrha
      ustni, je povojno dogajanje na kraški planoti, na gosto posejani z
      jamami in brezni, še vedno zavito v skrivnost in najbrž ne bo nikoli do
      konca razjasnjeno. Slovenski pričevalci, ki so bili žrtve iz vrst
      domobrancev (France Dejak, France Kozina in Milan Zajec), so pobegnili
      iz brezen, kamor so jih partizani porinili misleč, da so mrtvi. Imeli so
      to »srečo«, da so bili v skupini tistih, ki so jih prej pretepli s
      koli, nato pa na njih streljali. Za razliko od nesrečnežev, ki so bili
      izbrani, večinoma je šlo za Hrvate, nekaj je bilo tudi Srbov, in ki so
      jih dobesedno poklali na komunističnih kanibalskih orgijah na obrobjih
      težko dostopnih kočevskih gozdovih. O klanju z noži, sekirami in žagami
      so spregovorili samo krvniki, saj ni znano, da bi mučenje katera od
      žrtev preživela. O tem so še pred razpadom Jugoslavije za britanski BBC
      govorili Borivoj Karapandžič (avtor knjige »Jugoslovanska krvava
      pomlad«), Milovan Djilas (avtor knjige »Vojni čas«) in zgodovinar grof
      Nikola Tolstoj (avtor članka o pobojih v britanski reviji Encounter), po
      razpadu Jugoslavije sta pričala Simo Dubajić in Ivan Gugić. Najbolj
      grozljivo pa je pričevanje »tovariša Jureta«, ki se je leta 1992, tik
      pred smrtjo, a brez obžalovanja, izpovedal hrvaškemu preiskovalcu
      komunističnih zločinov Zoranu Božiću, ki je obširen tekst z naslovom
      »Strahota Kočevskega Roga hlepi po resnici« poldrugo desetletje kasneje
      objavil v reviji »Hrvatsko slovo«.

      Prostovoljni klavci

      Po pričevanju naj bi bilo v Kočevskem Rogu ubitih več deset tisoč ljudi,
      od tega največ Hrvatov (okoli 40.000), slovenskih domobrancev in
      civilistov je bilo med 5.000 in 6.000, ostalo so bili nesrečniki drugih
      narodnosti, tudi Nemci. Večino so jih iz Vetrinja v Avstriji prek
      Jesenic najprej pripeljali v taboriščni zbirni center v Šentvid, kjer so
      jih že ločili po narodnosti in jih razvrstili v kategorije A, B in C,
      pri čemer je uvrstitev v B in C pomenila skoraj gotovo usmrtitev. Nato
      so jih z vlaki prepeljali najprej v Kočevje (po nekaterih podatkih med
      5.000 in 8.000 na dan), od tam v gozdove Kočevskega Roga. Poveljnik
      likvidatorjev je bil partizanski major Simo Dubajić, njemu pa je bila
      nadrejena politična komisarka Milja, ki je bila kasneje prepoznana kot
      Milka Planinc, kasneje visoka partijska funkcionarja ter med leti 1982
      in 1986 predsednica jugoslovanskega izvršnega sveta.

      Jure je bil borec 11. Dalmatinske brigade 26. Dalmatinske divizije
      Jugoslovanske armade. V drugi polovici maja 1945 je v njihovo enoto
      prišla komisarka Milja, češ da potrebuje prostovoljce za likvidacijo
      »banditov«. Z obljubo po bogati nagradi so jih odpeljali v Kočevje. Tam
      so jih pričakali slovenski partizani, ki so jih razvozili do težko
      dostopnih krajev. Jure trdi, da je v pokolu sodeloval od 29. maja do 9.
      junija in da je samo njegova skupina likvidirala okoli 11.000 ljudi.
      Razen okoli 800 Slovencev, so bili vsi Hrvati.

      Satanska komisarka

      Pri masovnem pokolu se je najbolj »izkazala« komisarka Milja.
      »Ona je bila, po besedah priče, s satansko domišljijo nadarjena
      vrhunska strokovnjakinja za mučenje in ubijanje ljudi. Prav zaradi nje
      so se običajne masovne ´likvidacije narodnih izdajalcev´ spremenile v
      kanibalsko orgijo ubijanja,« piše Zoran Božić. Osebno je izbirala
      mlade moške in ukazovala partizanom, da jih koljejo, z nožem in žlicami
      izpraskajo oči, režejo ušesa, nosove in spolne organe ter nato v prazne
      očesne jamice zatlačijo testise (moda), v usta pa odrezane spolne ude.

      Kot navaja avtor, se je komisarka pogosto razjezila na »nerodneže« med
      klavci, ki so spolne organe rezali od zgoraj navzdol. Po njej se je
      pravilni partizanski postopek kastracije začel z rezom pod moško mošnjo,
      s tem, da se je nož nastavil na prepono. Nato se je moški spolni ud
      skupaj z mošnjo odrezal z enim močnim in globokim rezom. Ena njenih
      najljubših specialitet so bili tako imenovani »zabiti hrvaški možgani«.
      Milja je živim ljudem s kladivom zabijala zidarske žeblje skozi lobanjo v
      možgane in po vsakem zabitem žeblju žrtev vprašala: »Sem ti končno
      izbila Neodvisno državo Hrvaško iz glave.« Drugo specialiteto je
      imenovala »slano hrvaško srce«. Po štirih močnih udarcih s sekiro v
      srčni predel prsnega koša v obliki štirikotnika, je že živim ljudem
      iztrgala srce ter ga skupaj z izvlečenimi žilami vlekla po tleh.

      24-urne izmene

      Jure trdi, da so pri vseh vrstah zverinstva prednjačile tovarišice
      partizanke. Na žrtvah obeh spolov so ugašale cigarete in z ožarjenim
      železom žgale najbolj občutljive dele telesa, še posebej splovila in
      bradavice na prsih. Ženskam so skozi spolni organ z bajonetom izrezovale
      in trgale maternice, ter jih nato žrtvam tlačile v usta in jih tako
      dušile. Na ukaz komisarke Milje so partizanke koščke bodeče žice za
      vezanje rok sadistično zabijale skozi spolni organ v sečnico. Nosečnicam
      so z nožem parale trebuhe, trgale iz maternice nerojene otroke,«
      piše Božić. Nekatere »tovarišice« so moške in ženske likvidirale tako,
      da so najprej vodovodno cev zabile v analno odprtino in nato skozi njo
      streljale. Komisarka Milja je partizanke spodbujala, da so več ženskam
      odrezale prsi, ki so jih posolila in nato pritiskala nazaj na
      amputacijske rane. Ob tem so z žičnatimi ščetkami povzročale rane na
      ženskih splovilih in jih nato solile. Vsak zverinski postopek je bil
      pospremljen z javnim odobravanjem in kanibalskim navdušenjem zločincev,
      še piše Božić v tedniku.

      Partizanski klavci so »delali« v izmenah 24 ur na dan. Ko so končali, so se pred
      počitkom običajno dobili ob ognju poleg grobišča in se dodatno opijali.
      Nekateri so že takrat znoreli. »Že pri klanju so posamezniki imeli
      duševne motnje oziroma tako imenovane ´jurišne napade´. Takrat so v
      transu morili kot po tekočem traku. Ženske klavke pa so doživljale
      psihomotorične napade, ki so znani pod imenom Kozara. Tedaj so v stanju
      obsedenosti najprej iznakazile in ubile žrtve, lizale kri in možgane,
      trgale s sebe obleko in javno mastrubirale,« navaja Božić.

      Priča Jure je Božiću povedal, da so v nasprotju s splošnim prepričanjem,
      slovenski partizani povsem enakopravno sodelovali pri klanju. Za razliko
      od hrvaških klavcev, ki so uporabljali sekire in nože, so slovenski
      morili tudi z velikimi gozdarskimi žagami. Z njimi so ljudi žagali na
      pol, in to zelo počasi, da je žrtev dolgo trpela. »Slovenski
      partizani so posameznim žrtvam odsekali glave in nato z njimi, ko so
      končali izmeno, igrali nogomet. Poleg tega so človeške glave nabijali na
      kole in jih pekli nad ognjem,« piše Božić. V morijo se je vključil
      tudi Dubajić osebno. Hrvaške jetnike je pobijal s kamo, nožem, ki ima
      rezilo nabrušeno na obeh straneh. »Ob tem je pil kri iz njihovih
      vratnih žil in lizal kri z noža. Nekateri tovariši in tovarišice,
      vključno s komisarko Miljo, so lizali posoljene možgane žrtev z vrha
      noža. Milja je po vrsti lastnoročno izvršenih likvidacij dobivala vse
      bolj satansko podobo. Bila je tako krvava, da se je z njene uniforme in
      rok cedila kri. Škornje je imela roza barve zaradi hoje po človeških
      možganih, na uniformi in v lase so se ji zatikali koščki lobanjskih
      kosti,« je Božiću pripovedoval Jure.

      Pokol Hrvatov v Kočevskem Rogu je trajal 12 dni. V tem času so se skozi gozd
      slišali kriti žrtev, ki so umirale v strašnih bolečinah. Številni so
      prosili partizane, naj jih ne mrcvarijo več, ampak jih takoj ubijejo.
      Večino niso uslišali. Zadnje dni so prišle minerske enote, ki so
      minirale jame in brezna, kjer je ležalo na tisoče trupel.

      Medalje za klavce

      Britanci so začeli prebežnike, ki so se pred komunisti zatekli v Avstrijo (bilo
      jih je okoli 220.000), izročati 18. maja. V tem času se je Tito ves čas
      gibal na relaciji med Zagrebom in Ljubljano. V svojih zloglasnih govorih
      v drugi polovici maja 1945 v Zagrebu in na sedanjem Kongresnem trgu v
      Ljubljani je množici dejal, da izdajalci ne bodo nikoli več gledali
      planin in cvetočih polj, med vrsticami je povedal, da bodo z vsemi
      dokončno obračunali. Takrat so vrnjene Slovence, Hrvate in Srbe že
      vozili v zbirna taborišča in tudi v Kočevje. To lokacijo je Titu
      priporočil slovenski partijski vrh, ki je skupaj s Titom po pričevanju
      Jureta 1. junija obiskal eno od morišč. S Titom naj bi takrat prišli
      Edvard Kardelj, Ivan Maček- Matija, Franc Leskošek – Luka, Aleksander
      Ranković, Peka Dapčević, Koča Popović in še nekateri drugi vidni
      funkcionarji. Bili so očitno zadovoljni, saj je kmalu prišel ukaz, da je
      treba likvidatorjem omogočiti 14-dnevne počitnice na Bledu. Za to je
      poskrbel Ivan Maček – Matija, šef slovenske OZNE, ki je imel pozdravni
      govor, podelil jim je tudi odlikovanja.

      Po navedbah več prič, piše Božić v Hrvatskom slovu, so bili posebej
      pohvaljeni klavci »udarniki«, ki so likvidirali več kot 2.000 »hrvaških
      banditov«. Rekorder in nosilec »zlate kočevske medalje« je bil Ante
      Čepić, Hrvat iz Makarske, med vojno mitraljezec in član KPJ od leta
      1944. Pobil naj bi 3.800 ljudi. Srebrno medaljo je za 3.000 pobitih
      dobil Ljubo Periša, Hrvat iz Šibenika, oficir OZNE in član KPJ od leta
      1943. Po vojni se mu je zmešalo in je v Novem sadu s trofejno pištolo, s
      katero je pobijal tudi v Kočevskem Rogu, umoril svojo družino. Za 2.200
      pobitih je »bronasto kočevsko medaljo« dobil Ado Dragić, član KPJ od
      leta 1943, posebne pohvale za 2.000 ubitih pa sta dobila še Ivan Bokež
      (v resnici Nikola Marić iz Boke Kotorske) in komisarka Milja (v resnici
      Milka Planinc). »Druženje kočevskih klavcev ob Blejskem jezeru se je
      hitro spremenilo v večdnevno nebrzdano orgijo razvrata, primitivizma in
      atavizma. Svetovljansko prebivalstvo in zaposleni v tem prestižnem
      letovišču so bili zgroženi zaradi divjanja upravičencev do polmesečnega
      dopusta, ki ga je osebno zaukazal in odobril balkanski krvoločnež –
      maršal Tito,« piše Božić. Priče se Sime Dubajića ne spomnijo, jasno
      pa jim je pred očmi razposajena komisarka Milja, ki je plesala po mizah
      blejskih kavarn in v les zabijala še vedno krvi ne dobro očiščeni nož.

      Nekaznovani zločin

      Zločinci in tisti, ki so zločin ukazali, niso bili nikoli kaznovani. Ovadbe,
      dane v zadnjih desetih letih zoper še žive posameznike, so običajno bile
      zavržene ali pa so končale v predalih tožilcev. Tito in partija so
      vedno cenili klavce, ki večinoma niso bili starejši od 25 let. Koliko
      jih je opravljalo umazano delo v Kočevskem Rogu, ne ve nihče. Eden od
      njih, Ivan Gučić, je govoril med 60 in 70, vendar jih je bilo toliko
      očitno samo v njegovi skupini.

      Likvidacije so bile namreč kljub vsemu zahteven in naporen organizacijski podvig.
      Potrebno je bilo najti lokacijo, transportirati jetnike, jih zastražiti,
      oskrbovati likvidatorje, zakriti grobišča in uničiti dokaze, dokumenti
      pa pričajo, da so se partijci zelo bali, da se množičnih grobišč ne bi
      odkrilo in da bi še dolgo ostali zakriti. V zvezi s tem je 14. avgusta
      1946 vsem okrožnim in okrajnim odsekom za notranje zadeve pisal pomočnik
      ministra za notranje zadeve Boris Kocijančič, oče Janeza Kocijančiča,
      bivšega partijca in dolgoletnega predsednika Olimpijskega komiteja
      Slovenije. Očitno je bil Kocijančič zelo dobro seznanjen s krvavo morijo
      ideoloških nasprotnikov, saj je podrejene opozoril, da se utegne
      dvigniti »med gotovimi krogi precej hrupa, ker bodo skušali z raznim
      pozivanjem na pieteto in humanost prevariti ljudstvo in ustvariti med
      njim nerazpoloženje do ljudske oblasti.« No, »gotovi krogi« so bili
      prej ali slej odstranjeni, morija pa dolga desetletja (razen med
      imigranti po svetu) zakrita. Še danes se nekateri, ki so še živi, bojijo
      govoriti, čeprav bi morala resnica, ki jo nasledniki komunističnega
      režima še vedno s prevaro prekrivajo, priti na dan. Vendar je Kočevski
      Rog samo ena od tragedij.

      • PRIČEVALCI

        To si že petkrat prilepil.

        • Viktorh

          Tik – tak, še 48 dni, pa…

      • Ana Job

        Kako hudo in grozljivo! Če bi res obstajal bog, tega ne bi nikdar dopustil. BOG TEGA PREPROSTO NE BI DOVOLIL!!! Rdeča zvezda je krvava od krvi zalita zvezda. Vsi ti likvidatorji in njihovi vodje so večina dočakali visoko starost z najboljšimi oskrbami in visokimi pokojninami. Čudno pa je, da po pokojnih celo njihovi vnuki prejemajo nakazila od države. BOG NAS JE ŽE DAVNO ZAPUSTIL. Sami se moramo ozaveščati kaj je zlo in komunizem to definitivno je. Komunizem je ZLO IN SATAN. Bog pa je v nas samih,samo najdit ga je potrebno.

        • FUCK COMMUNISM

          Lupcka! :*

        • tramal

          Bog usliši prošnjo če ga dovolj dolgo prosimo in to za življenske prošnje.Sicer pa v svetem pismu piše da na zemlji vlada hudič dokler ne bo prošel Jezus kristus na zemljo.Kdor bo vztrajal do prihoda Jezusa Kristusa ,bo rešen.Če bi Bog posredoval sproti bi imeli raj že na zemlji.

          • Ana Job

            Da vlada hudič se pa strinjam s teboj. Ostanimo pozitivni in usmiljeni drug do drugega. Lp

      • Janez

        Tako ja !
        HVALA !
        TEMU TUNNKU JE TREBA DATI
        – KONTRA INFORMACIJE – O SLABIH NEDELIH KPS.. L.r. Janrez KOMENDA
        Jaz veliko časa nimam.

      • FRANC3

        +++++++++++++
        Churchill je izjavil: ”Komunizem je organizirano zlo!” In še prav je imel.

        • FUCK COMMUNISM

          Ja, sam se je prasec postavil na Stalinovo stran, ceprav mu je Hitler ponujal Wehrmacht, da bi se skupaj borili proti povampirjeni komunajzarski zidovski svojati… kaj je Churchill po svoji svinjski raboti rekel, je popolnoma irelevantno in to kraja hinavsko! Churchill je bil zapit, zadrogiran, hazarderski, od zidov kupljen vojni hujskac in vojni zlocinec! Naj se mu pes poscije na grob!

      • FUCK COMMUNISM

        Kaj tako sprevrzeno vampirsko pokvarjenega se lahko spomni samo gnil primitiven komunajzarki um!

      • razmislek

        TISTI KI SO IZDALI JEZUSA SO IZUMITELJI KOMUNIZMA. V KRŠČANSKI NOVI ZAVEZI SVETEGA PISMA PIŠE KDO SO IZDAJALCI JEZUSA KI ŠE DANES VLADAJO NAD TEM UBOGIM ČLOVEŠTVOM.

  • PRIČEVALCI

    TOLPA KRVOLOKA MARKA JAKOŠA

    Ob priliki pohoda domobrancev v Šentrupert in okolico sta bila ujeta in ranjena Franc Smole iz Mirne in Jože Kotar iz Vrhtrebnjega. Smoletu so iztaknili oči, oba prebadali z noži tako dolgo, dokler nista bila mrtva. V morilcih so ljudje spoznali gostilničarja Jožeta Jakla iz Šentruperta, Franca Slapšaka, Antona Hočevarja iz Vrha pri Šentrupertu in Jožeta Brcerja.
    Patrola pod vodstvom domobranskega podnar. Marka Jakoša iz Roženberka je tudi zversko pobila krojača Leopolda zavrla iz Šentruperta. V raportu, ki ga je poslal Jakoš svoji komandi, je javil, da je bil Zavrl ustreljen na begu. Ta pa je imel leseno nogo in teči sploh ni mogel.
    Ta patrola se dolgo časa ni vrnila domov in poveljnika nadpor. 25. Čete je začelo skrbeti. S število 521 z 11.4.1944, Tržišče, je javil poveljniku zaščite okraja Novo mesto, da je pri odhodu čete iz Novega mesta v Tržišče pridružil svoji četi tudi skupino 17 fantov pod vodstvom podnar. Marka Jakoša, ki jih je sam izbral. Ta skupina je takoj po prihodu krenila proti šentrupertski strani in doslej še ni poročil od nje. Poroča, da je ta skupina sestavljena takole:
    • Iz 32. Čete: Marko Jakoš, Jože Šketa, Ivan Saje, Anton Kočevar
    • Iz 33. Čete: Alojz Kamovšek, Jože Korelc, Franc metelko
    • Iz 37. Čete: Ludvik Vovk, Alfonz Tratar, Franc Krmelj
    • Iz 38. Čete: Alfonz Zorec
    • Z 40. Čete: Viktor Malenšek, Franc, Hlebec, Jože in Martin Brcar, Jože Zakrajšek, Janez Golob, Jože Oražem, Franc Krnc.

    Ljudje so torej dobro spoznali nekatere izmed morilcev. Ta uradni document, ki je v naših rokah, to potrjuje.

  • Anja Kovacic

    JANEZU JANSI NOBELOVO NAGRADO!!!!

    • PRIČEVALCI

      Iz medicine. Za kloniranje ovac.

  • MEFISTO

    Okoli našega strodavnega mesta je pokopanih na desttisoče komunistov in njihovih pomagačev, ki so jih po vojni zločinsko pobili domobranci

    • PRIČEVALCI

      V Celju so pokopani ustaši in komunisti. Domobrancev na Štajerskem ni bilo.

      • KIKI

        Pokopani so tudi nekomunisti in neustaši>! Pokopani so navadni ljudje, tudi cele družine,
        ki so imele vsaj neko malenkost premoženja:.Krast in ubijat, to je bil ves čar revolucije!.
        To je vse kar so znali! Kasneje niso vedeli, kaj z lastnino početi, ker se za delo niso nikoli
        navduševali! Še danes se ne, zato pa smo tam kjer smo!

        • PRIČEVALCI

          Imena in priimke, prosim.

          • FUCK COMMUNISM

            Jebi se!

          • PRIČEVALCI

            Tega pa ne poznam.

  • PRIČEVALCI

    “UBOGA SLOVENSKA DEŽELA”

    19.4. so domobranci ustrlili franca Zagorca, kmečkega Fanta iz Tolstega vrha pri Šentjerneju. Ustrelil ga je domobranec Janez Brulc. Iz Brusnic pri Stopičah, ki je te dni umoril tudi Fanta Franca Radovana iz Tolstega vrha.
    Iz Gor. Mokrega polja v istem okraju so na vse zgodaj 25.4. 1944 odpeljali kmetu Jožeta Ambrožiča, ga v gozdu pretepali in ustrelili. Tudi tega ima na vesti Janez Brulc. Žrtev je zapustila 4 nedorasle otroke.
    22.4. so v gozd prevalje v istem okraju odpeljali Jožeta Liparja, oskrbnika gradu Prežek v Cerovem logu. Domobranska patrol ga je našla doma pri delu, ga odpeljala v šentjernej, kjer ga je poveljnik posadke Franc Pregelj takoj obsodil na smrt, brez vsakih formalnosti. Nato so ga odpeljali v gozd, ga najprej pretepli, mu strli roke, razbili glavo in ga končno ustrelili. Morilca sta: Martin Kranjc, kmečki sin iz Tolstega vrha in Janez Zelinger, kmečki delavec iz Dolža pri Stopičah. Žrtev je zapustila 5 majhnih otrok.
    Ta Franc Pregelj, doma iz Struge, je eden izmed izvržkov našega naroda. Po poklicu je trgovski pomočnik. Pregnan od Nemcev s Štajerske, je našel zatočišče pri šentjernejskem prebivalstvu, kjer je dobil mesto občinskega tajnika. Tu se je prodajal za denar italijanskemu okupatorju in postal plačan vohun. Pred menoj leže uradni italijanski dokumenti divizije “Isonzo” iz katerih je razvidno, da je ta franc Pregelj iz Šentjerneja pod špijonskim imenom “Vera III A” prejemal plačilo za svoje oderuštvo in je npr. 7.38.1943 prejel za neko poročilo 500 lir. Opozoriti je treba na datum 7.8. 1943, ker je bilo tedaj že konec italijanskega fašizma in je torej Pregelj nadaljeval svoje delo v službi t.i. badogljevcev, ki so bili po domobranskih trditvah naši zavezniki! Našlo se je tudi pismo kostanjeviškega kaplana z navedbo, koga naj Pregelj vse pošlje v italijansko internacijo.
    Ta tip je seveda spadal v domobranstvo in je poslal v Šentjerneju, kamor je prvotno prišel beračit, koder je na to vohunil in ljudi pošiljal v internacijo, poveljnik domobranske posadke in samozvani sodnik nad življenjem šentjernejčanov.
    Tako nosi ta človek odgovornost za vse, ki so jih domobranci zaklali in pobili. Razen v tem delu na raznih krajih omenjenih: Stanka Zagorca iz Orehovice, Janeza Okičkija iz Vrhpolja, Franca Zagorca s Tolstega vrha, Jožeta Lipaja iz cerovega loga, Jožeta Ambrožiča iz Zg. Mokrega polja, Franca Radovana iz Prapret in Mihe kostrevca iz Briške vasi, padli po njegovi krivdi: janez Kosmač, Tolsti vrh, Jože Kosmač, Gor.Stara vas, Anton Švalj, Kočarija, Jože Hudoklin, vrhpolje, Franc Bobič, Praproče, ciril Drobiž, Čadraže, ki so vsi padli blizugradu Tolsti vrh. Dalje, Stanko Koželj, Zapuže, Janez Kočman, Vrh, Alojz Gorjanc, Tolsti vrh, Neža Kotar, Ban, Janez Kovačič, gomila, Jože Pušava insin, Gomile, Franc Markovič in Tone Hvala, učitelja Alojz Pucelj in Anton Androja, ki so bili s sodelovanjem Preglja umorjeni v Stopičah.
    Če upoštevamo, da je italijanski okupator ustrelil izmed prebivalcev Šentjerneja 8 talcev, da je bilo od bombardiranja ubitih 15, da so Nemci ob vdoru postrelili 39 ljudi, potem vidimo, kako strašna usoda je zadela to mirno prebivalstvo pod fašistično domobranskem nasilju.
    23.4. so domobranci pri Gor. Lakencih ustrelili Antona Mlakarja, stanujočega v Gor. Polah. Ustrelil ga je v mraku v gozdu domobranec Rupar, z njim pa sta bila v patrol domobranca Franc Kočevar, Ivan Švajger, oba iz domobranske posadke v Tržiču. Ta umor je četa javila Poveljstvu zaščite okraja Novo mesto s štev.605 od 26.4.1944 s pretvezo, da je Mlakar hotel pobegniti in da bi ga sploh ne bili odpeljali, če bi jim ne bil tako zatrdno zatrjeval, da se bo spet vrnil v partizane.
    25.4. se je pojavila “Črna roka” v Notranjih goricah in ubila krojača Jožega Tomšiča. Zlikvci so zahtevali, da jim izroči vse cigarete. Odnesli so mu 500 lir denarja in ga s streli na pragu hiše ubili. Na kraju umora so pustili listek s sledečo vsebino:”Smrt komunizmu in njihovim pristašem. Danes je še čas! Kdor ni z name je proti nam! Ali res ne vidite uboge slovenske dežele? Kdo je kriv tega gorja? Smrt komunističnim izdajalcem! Odločite se! – Črna roka”
    Res, uboga slovenska dežela, če bi postala plen domobranskega in nemškega terorja.

  • Snorri Sturluson

    No kaj dobrega so komunisti naredili za človeštvo?

    • PRIČEVALCI

      Trenutno držijo svetovno gospodarstvo nad vodo …

      • Snorri Sturluson

        Prosim?

        • PRIČEVALCI

          Trenutno držijo svetovno gospodarstvo nad vodo ….

          • Snorri Sturluson

            Katero gospodarstvo?

          • PRIČEVALCI

            Svetovno …

          • Snorri Sturluson

            Misliš sami sebe ?

          • PRIČEVALCI

            Ne ….. S-V-E-T-O-V-N-O!!!!!!!

          • Snorri Sturluson

            Svetovne komuniste držijo nad vodo?

          • PRIČEVALCI

            A si se mau zaštriku, a ne?!

          • Snorri Sturluson

            Komunizem ni gospodarstvo halo

      • FUCK COMMUNISM

        Pizda, si zabit k kurac!!!

    • Pjer Pjer

      JANEZ JANŠA, prošnja za ponovno vključitev v CK ZKJ, 1984: “Želim delovati v ZK in doprinesti svoj delež pri izvrševanju zastavljenih nalog in se hkrati bolj izobraziti v marksistični ideologiji.”

      • Snorri Sturluson

        Daj ti meni razloži kaj dobrega je komunizem naredil za človeštvo

        • PRIČEVALCI

          Sloveniji je dalo vodjo desnice.

          • Snorri Sturluson

            No kaj je komunizem dobrega naredil za človeštvo?

          • PRIČEVALCI

            Trenutno držijo svetovno gospodarstvo nad vodo ….

          • Snorri Sturluson

            Bogi so.

          • FORT WORTH

            S cim ? Z nic vrednim rubljem ?! (:-DDDDDD
            Si ti sploh normalen ? Tam je vse pijano iz obupa. Mlado in staro.

      • KIKI

        To bi ti bilo všeč! Dokaži!

    • Pjer Pjer

      IVAN JANŠA, AVNOJ 77: “Oni so postavili temelje, mi pa moramo na teh temeljih graditi naprej, razvijati bratstvo in enotnost med našimi narodi, se boriti proti vsem negativnim pojavom v naši družbi in predvsem slediti poti našega največjega revolucionarja – tovariša Tita.”

      • KIKI

        Jebeš tega Tita! “Heroji so mrtvi” je rekel Shakespeare v svoji “Revolucionarni
        epohi ” Heroji so bili vedno v borbenih prvih vrstah, medtem ko so se tovariši
        v skritem zavetju basali z nakradenimi klobasami in štrudlom…zato so tovariši
        preživeli! Heroji pa, kot je rekel W.S.

    • KIKI

      Nič dobrega, če vprašaš mene!

  • PRIČEVALCI

    DOMOBRANSKE ZADEVE

    Ustavimo se malo pri ropih in tatvinah.
    Videli smo, da domobranci žrtve vedno oropajo, da oplenijo vse hiše in kar z vozovi odvažajo nakradeni plen. Ali je to samovolja?
    Naša vojska je zaplenila pri osvojitvi Tožišča razne dokumente. Tako je komandant »Poveljstva skupine Rupnik SD« stotnik VUK RUPNIK dne 24.11. 1943 v Novem Mestu naročil da se naj zapleni in pripelje v skladišče preja in volna, last Jožeta Povha v Povhovi tovarni, ker je obveščen, da je to blago tam.
    Komandna četa iste skupine poroča poveljstvu 26.11. 1943, da je bilo zaplenjeno pri g. Petrič pri zagrebški cesti v Novem Mestu sedlo, na Šukljetovi cesti pri Lidiji Kovačičevi 2 plahti, 4 srajce, 1 spodnje hlače in 2 čutari, pri Brezovarju Matiji gornje usnje za dva para čevljev.
    Dalje pravi isto poročilo, da je bilo v bolnici zaplenjenih 10.330 lir, last ubitega starešine okrajnega sodišča Antona Šavlja.
    23.11. 1943 vprašuje VUK RUPNIK komandno četo ali je »vzela na posodo« ali zaplenila šivalni stroj Vere Ribarjeve.
    9.12. poroča komandna četa s štev. 122, da je zaplenila pri Okrogliču na Sedlovi cesti brzopralnik, 2 kolesi in da zapisnika niso naredili, ker * ni bilo nikogar doma! Pri vinku Savniku je bil zaplenjen nahrbtnik, ovijača in 4 žepne svetilke s pripombo . » Ima dva sinova v partizanih«.
    V Šmihelu pri Vidicu je bilo zaplenjeno 50 m blaga za spodnje hlače.
    Ista četa javlja s štev. 141. Da je pri Okrogliču na Sedlovi cesti 11.12.1943 zaplenila 4 pisalne stroje, ki so sedaj v pisarni »O«. Prosi za dovoljenje za rekvizicijo 30 koles in dodaja : » sodni uradnik Grimšič v Vrhovčevi ulici ima prekomerne zaloge masti.«
    29.4. je posadka v Mirni Peči prodajala, kot pravi zapisnik, živila, otroško perilo, toaletne potrebščine, nogavice, obleke, otroške čevlje,žensko perilo,usnje,sukanec,naramnice,olje, kozarce, rozine itd.
    3.5. v Mokronogu pri komunistu Jeriču zaplenjeno motorno kolo naj se dodeli četi v Tržišču. Akt št. 671.
    To so uradni domobranski dokumenti. Rop in tatvina sta torej po aktih in izjavah domobrancev, popolnoma domobranska zadeva.

  • Snorri Sturluson

    Ali so bili boljseviki teroristi ?

    • PRIČEVALCI

      Ali smo bili Slovenci, ki smo se borili proti mednarodno priznani SFRJ (za razliko od Slovenije) leta 1991 teroristi?

    • FUCK COMMUNISM

      Nic drugega kot to!

  • FreedomAndDemocracyNOT

    sovjeti so pa postal industrijska velesila, komunizem na koncu vedno zmaga….

    • Snorri Sturluson

      Sovjeti?Oni so naredili avto zaporozec.

      • KIKI

        Ej, to mi je zdrsnilo v pozabo; naredili so ga Vzhodni Nemci…(eno stopnjo višje) od
        Rusov!

    • FUCK COMMUNISM

      Dej se kaj bolj debilnega napisi, lepo prosim!

    • KIKI

      Kakšen kilometer iz Moskve pojdi in boš videl in doživel “velesilo” obubožanega delavskega
      razreda! Narod vedno nastrada! To vemo tudi mi Slovenci pod sedanjo in bivšo komunistično
      vlado!

  • Duhec

    Spremenili ne bote nič in je najbolš, da se spravite spat.

    • FUCK COMMUNISM

      A greva skupaj? Ampak smo pod pogojem, da si gladka…

      • Duhec

        Lol…. sej veš, da ti nism všeč.

        • FUCK COMMUNISM

          Si, sam ne kosmata!

          • Duhec

            Ja, ja, ja…

          • FUCK COMMUNISM

            Res! So mi vsec zenske s katakterjem in lastnim misljenjem… sam ne kosmate… ;)

          • Duhec

            Drži se teme članka….

          • FUCK COMMUNISM

            Ne morem! Sem psiho, po tvoje… cist si me obsedla…

          • Duhec

            Jst ti predlagam, da si najdeš eno super fajn žensko…. se boš sprostil.

          • FUCK COMMUNISM

            Tebe si zelim! ;)

          • PRIČEVALCI

            Nimaš šans.

          • FUCK COMMUNISM

            Vec kot ti!

          • PRIČEVALCI

            Itak pojma nimaš o ničemer …

          • FUCK COMMUNISM

            Od tebe je to zame lahko edino in samo kompliment! Nekaj ze delam prav, ce se budala, kot si ti, z mano ne strinja!

  • PRIČEVALCI

    SE NADALJUJE,….

    • Duhec

      Ja…. vzem si mal pavze.

    • FUCK COMMUNISM

      Kaj pa?! Tvoje bolne blodnje!?

  • Valter BraniSlav

    No kaksno leto predno so ga Boljseviki odstavili je Nikolas II v svojem dnevniku na veliko pisal kako se goji zelje… Marsal Tito nikoli ne bi naredil take neumnosti. Josip Broz je skozi stal na prezi in odgovorno vladal svojemu narodu. Nikolas pa se je vdajal utopjiji da ga sciti sam bog… Sanjaci koncajo slabo, realisti pa prezivimo.

    • FUCK COMMUNISM

      Koncajo slabo zato, ker jih povampirjeni zidovski komunajzli umorijo!? Dej jebi si mater, idiot!

      • FRANC3

        Malo lepše izraze prosim!!!

    • KIKI

      Da, da, Tito je stal na “tronu”, ki mu ga je naredila zavedena raja in od tam nadziral ubogi narod,
      če mu pravilno zagotavlja buržujsko življenje! Odstopanje od njegovih želja ni bilo željeno, bilo je kaznovano!.
      Rad bi bil monarh, rad bi bil papež, rad bi bil kot Hittler, rad bi bil kot Goering….
      V svojih vlogah je neizmerno užival in bi dal vse, če bi mu kdo le krono nataknil!
      To se ni zgodilo in prav je tako!

  • PRIČEVALCI

    Na tem mestu bi se rad zahvalil DISQUS (Protect the open internet. We stand for Net Neutrality.) za to, da mi omogočajo pisanje v imenu resnice na tem režimskem portalu.

    “Pozdravljeni,
    žal nimamo možnosti urejanja komentarjev in komentatorjev.
    Lep pozdrav.”
    Nova24TV

    • Duhec

      Sam zarad tebe bojo začel z brisanjem….

      • PRIČEVALCI

        Ne bojo. Ne morjo. DISQUS je last UDBE. Bilo kuda, UDBA svuda.

        • Duhec

          Pol lohk pa Novo kr zaprejo… to verjetn lohk a ne???

          • FUCK COMMUNISM

            Ne smejo je zapret, preden te ne spoznam, medvedka moja!

          • PRIČEVALCI

            A ne bi blo škoda? Pol bi volivci celo verjeli, da so janšisti normalni.

          • Duhec

            Predn sm prišla na Novo, sm bla desna…. zdej bi jih pa utopila v žlici vode.

          • PRIČEVALCI

            Lepo.

          • Viktorh

            Tik – tak, še 48 dni, pa…

          • FUCK COMMUNISM

            Ne verjamem!

          • Duhec

            Res no… Kučana in njegove sm mela sloz na tapeti.

          • FUCK COMMUNISM

            Kaj se ti je zgodilo, medvedka moja?! A si mela hudo vrocino?? :(

          • Viktorh

            .Tik – tak, še 48 dni, pa…

        • KIKI

          To pa je ponos, a njedee? BIti zadrt udbaš v 21 stoletju!

        • Viktorh

          Tik – tak, še 48 dni, pa…

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 48 dni, pa…

  • Adolf Hitler

    nakladate o nazijih o fašistih in domobrancih rai poglejte prasce britance francoze in špance gdo je delal kolonije domobranci ne nemci ne italjani ne trmveć pofukani židovski britanci in mongoloidi po imenu sovjetske komunajzerjske židovske pizde zato ne mi srat o nazzzzzzzzzzzzzziiiiiiiiiiiiiiiiissssss karateni z prepihom v betici!

    • KIKI

      Bo kar držalo; vse kar je bilo z navdihom komunizma in
      ortodoksnega sovjetskega židovstva je na daleč zaudarjalo
      po smrti!

  • PRIČEVALCI

    Nova24

    Dovoljujete poveličevanje nacizma, antisemitizma komentatorju s Hitlerjevo sliko in Njegovim imenom in priimkom. Le kaj na to poreče EU …

    “EU action

    Anti-Semitism and Islamophobia represent a threat to the values and principles upon which the EU is
    founded. Therefore the EU has adopted measures to combat different forms of racism and xenophobia, such as hate crime and hate speech, discrimination and intolerance. The Framework Decision on combatting racism and xenophobia obliges Member States to penalise public incitement to racist violence or hatred (hate speech), and consider racist or xenophobic motivation behind all crimes (hate crime) as an aggravating circumstance. The decision also includes provision for making denial of the Holocaust a criminal offence.”

    • FUCK COMMUNISM

      Go fuck yourself!

      • PRIČEVALCI

        Me ni ni treba. Ti iščeš žensko na tem forumu (neuspešno) …

        • FUCK COMMUNISM

          Navaden usran levuharski puhoglav maloumen gobezdac si. Ce bi ti rekel, da imas v glavi drek, bi bil to zate kompliment, zato ti niti tega ne bom rekel…

        • Viktorh

          Tik – tak, še 48 dni, pa…

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 48 dni, pa…

  • Snorri Sturluson

    Komunisti so uničili južno Ameriko,sicer pa kaj se sploh niso

    • PRIČEVALCI

      Bangladeša.

      • FUCK COMMUNISM

        Budala! Banglades kar cveti, ja. Idiot!

  • Borut Vrscaj

    Judovski bankir Jacob Schif, član sekte Illuminati je julija leta 1918 poslal direkten ukaz po ameriških diplomatskih kanalih boljševikom v Rusijo, da umorijo Czarja Nicholasa II in njegovo familijo. Ukaz je prišel iz New Yorka. Boljševiki so bili prisiljeni se hitro umakniti iz mesta Yekatennburg tako, da v naglici niso
    uspeli uničiti telegrafskih trakov, kateri so bili prebrani kasneje v preiskavi, ki jo je vodil Nikolai Sokolov in ki je za to poiskal pomoč pri ekspertih v Parizu leta 1922.
    Kdaj bomo pogledali resnici v obraz ????

    • Tudi Lenin in Trocki sta bila njihova agenta in začetek revolucije so omogočili nemški ujeti vojaki (čez 200 000), ki so jih oblekli v uniforme rdeče armade. Še kasneje se je začela priključevati domača drhal.

  • PRIČEVALCI

    A gremo naprej?

    • Viktorh

      Tik – tak, še 48 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    PRVE ŽRTVE

    12.10.1943 so domobranci ustavili na bloku, ko se je vračal s šentviške meje s svojo družino, železničarja Jožeta Stermeckega, ga pretepli, pobili na tla, davili, da je drugi dan umrl. Imeli so ga na svoji listi in trdili da je hotel pobegniti. Toda ta od Italijanov prevzeti izgovor (Italijano so sploh o vsaki usmrtitvi morali poročati civilnim oblasten tako, da žrtev ni bila usmrčena, ampak je padla na begu ali v borbi, dokument imamo v rokah.) bomo našli še v mnogo sličnih primerih. Žrtev je zapustila ženo in dva nepreskrbljena otroka.
    Nekako v istem času so domobranci ponoči aretirali dijaka Mačka iz Zadobrove in Puharjevo, ženo upokojenega orožnika iz Dev. M. v Polju. Oba sta izginila brez sledu.
    Na dolenjskem bloku so domobranci potegnili z voza priletno kmetico, doma nekje z Dolenjske, mater šestih otrok, jo odpeljali proti Orlam in jo za cerkvijo v Rudniku ubili. Žrtev so popolnoma izropali.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 48 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    KOZLARJEVA GOŠČA

    Kmalu se je razširil doslej neznan naziv : KOZLARJEVA GOŠČA!
    Poleg cerkvice sv. Urha na Dobrunjah in gramozne jame pri sv. Križu pri Ljubljani bo ta gozd ohranil svoje ime kot najstrahotnejše morišče podivjanih domobrancev.
    Dne 25.11.1943 so domobranci planili v Črno vas na Barju in odurno zahtevali od prebivalcev, ki so že spali da naj se oblečejo in gredo z njimi. Zasilno oblečene so zvezali in jih z vso naglico, suvajoč jih s kopiti pušk gnali v temo. Zamanj je bilo vprašanje, kam in zakaj jih peljejo, jok in prošnje. Poveljnik domobrancev v barjanski šoli, 30 letni Franc Frakelj, ki si je nadel ime Petra Skalarja (da bi morda kot bivši bogoslovec tudi na zunaj spominjal na svoje veroboriteljsko poslanstvo) je vodil ta pošastni sprevod. Med njimi je bil tudi Viktor Berlot iz Galjevice. V tem sprevodu so bile sledeče žrtve:
    Vsa rodbina Melikova, gospodarja 50 letni Ivan in 58 letni Franc, 56 letna Marija, 14 letni Bojan in 15 letni Slavko, 14 letna Vera Škraba in 44 letni Anton Škraba. Angela Modičeva in 19 letna Stefka Vidmarjeva. Vaščani so od daleč z očmi in ušesi spremljali to nočno grozoto. Kmalu so slišali obupno vpitje in krike smrtne groze, nato tri rafala iz mitralijeza, posamične strele iz pušk in končno eksplozijo ročne bombe. 16 ljudi je padlo. Med njimi otroci.
    Na morišče je prišla sodna komisija, ki se je ustavila na posestvu Marije Škafarjeve iz Črne vasi. Št. 177. Domobranski poročnik Franc frakelj pa jo je odgnal in komisiji zagrozil. Ljudje so načli ob jarku ob gošči pozneje 11 trupel, za vasjo pri gošči pa dva grobova. Še dolgo so ljudje kazali okrvavljeni kol in zobovje 14 letne Vere Škraba, ki je ležalo raztreseno po morišču. Ugotovilo se je, da so bili na istem mestu umorjeni od domobrancev še sledeči: Lojzka in Ivana Leneršičeva, Antonija Golobova, Milko Kaizer, Vinko, Jera,Tilka ter Roman Ukmar, Jože,Marija in oba Franca Brancelj, Jože Javornik, Alojzija Benetova, Helena Modičeva, Jože Vidmar, Marija Aličeva, Marija Verbičeva, Martin in Pavla Furlanova, Pavla Jankovičeva, Franca Škrabova, Minka grumanova, Janez,Marija,Lojzka Grebenčeva, Francka Strumbljeva, Ivana Lesičeva, Marija Podržajeva, Franca Tanckova, Alojz in Albina Škafarjeva, Ivana Bolhova, Anton Jesih in še mnogo drugih, ki jih pogrešajo.
    Umor Marije in Lojzke Grebenčeve je tako razburil prebivalstvo, da je poveljstvo domobrancev v Velikih Laščah pisalo hčerki pokojne 1.6.1944 pismo v katerem so opravičuje, da ta umor ni v zvezi s kakim poveljem domobrancev. Opozarja jo, da naj napiše partizanom, da je v nevarnosti njeno življenje in življenje mnogih drugih ljudi za katere vedo, da živijo s partizani v dobrih odnosih. Grozi pa da bodo domobranci izvajali posledice, če se odpeljane osebe v treh dneh ne vrnejo. (Glej stran 37 pismo Podlesnika).
    Domobranci se izgovarjajo da so imenovani odpeljani na prisilno delo v Nemčijo. Toda dočim so trupla ubite Marije Aličeve, Ivane Škrabove in Jakoba Modica ležala še nezakopana v gošči, so sporočili iz Nemčije, da so tam umrli. Očitno je da igrajo Nemci z domačimi krvoloki pod istim klobukom.
    Toda narod pozna krivce in ljudski glas je božji glas, ki ne utihne! Nedvomno je odgovoren poveljnik domobranske posadke Podpeči Leopold Pristavec, veletrgovec iz vasi Jezero, ki je kriv smrti Marije Verbičeve z Jezera in Antona Modica iz Vrbljanj.
    Po njegovem nalogu so morili domobranci :« FRANC TELBAN IZ PRESERJA, TONE URŠIČ IN JANEZ CIMPERMAN IZ JEZERA JOŽE MODIC, JANEZ JURČEJ IN JANEZ ZALAR IZ PODPEČI.
    Ivana Bolha je bila ustreljena za zidom ižanskega pokopališča. 14 dni so jo imeli zaprto v barjanski šoli. Usmrtili so jo 10.11.1944, ko je okoli 25 domobrancev pod vodstvom komandanta Fraklja in Oblaka obkolilo Iško vas in odpeljalo 10 žrtev, od katerih pa so partizani z nepričakovanim napadom rešili 8, domobranci so umorili le staro ženico, ki jim ni mogla ubežati.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 48 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    NOČNA GROZOTA NA SAVI

    V noči 2.7.1943 se je ponovilo podobno zverstvo. Tudi med temi morilci je bil Viktor Berlot iz Galjevice. Domobranci so pobrali kmeta Franca Pečana in sina Franca, ki se je šele vrnil iz internacije,
    Ivano Vidmarjevo, Franca Škrabo, kmeta Krašnerja in magistratnega slugo Franca Jevca. Zvezane so zmetali v kamion. Ko se je ta ustavil, bilo je ponoči, so žrtve slišale šumenje reke. Navezali so jih na vrv in odpeljali bliže na breg. Domobranci oboroženi z revolverji so jim pobrali dokumente:«Obudite kes! Bliža se vam zadnja ura!« je bil ukaz. Sneli so jih z vrvi in jih povezali dva po dva. Nekdo je posvetil z električno svetilko. Spoznali so da stoje ob lastnih odprtih grobovih. Tedaj je Jevec napel vse sile, da je vrv počila in se pognal v beg. Streli so pokali za njim, vendar mu je uspelo pobegniti. Vsi ostali so popadali pod morilskimi streli.
    Tudi tokrat je prišla komisija, a ostal je le zločin, krivci in komedija. Nad 110 Barjanov je bilo pomorjenih.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 48 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    MORILEC SE SPREHAJA

    Komedija je bila tudi z umorom Blažiča (ali Babiča) iz Bruhanje vasi. Dne 25.11.1943 ga je aretiral podnarednik 1. Domobranskega bataljona iz tehnične srednje šole Anton Štrubelj iz Zdenske vasi v dobrepoljski občini, ga z dvema pajdašema odpeljal v gozd za Rakovnikom, ga ustrelil v glavo in v hrbet ter ga oropal za 7000 lir, ki jih je žrtev imela pri sebi. Prišla je komisija, Štrubelj pa je prost hodil po Ljubljani. Isti Štrubelj pa je v istem času aretiral mater treh otrok Marijo Pirman po domače Padarjevo iz Podgorice v okraju Videm-Dobrepolje. Njen mož je bil takrat še v internaciji, Štrubelj jo je peljal v gozd za pokopališčem, jo prisilil, da je slekla plašč, sezula čevlje, snela prstan in mu vse to izročila, dala mu je vse svoj denar. Upala je da se s tem reši. Toda zverina jo je nato ustrelil. Tudi to je Policijska komisija čez nekaj dni pometla pod prag, Štrubelj pa je prost hodil po Ljubljani.
    Enako je storil z Ivo Strandovo iz Zdenske vasi.
    V noči od 12. Na 13.12.1943 so vdrli domobranci k učitelju Luliku na Rudniku. Ker so ga poznali kot somišlenjaka OF so se izdajali za partizane. Njegovo staro, bolehno ženo so zmerjali z vlačugo in ji grozili. Med tolpo je bil Milan Kadunc, domobranski narednik, pozneje komandant na Škofljici. Lulik je brez sledu izginil. Ker se pa je Lulikova hčer obrnila do njih. Toda za manj. Lulika je dobil v rokebataljonski komandant domobrancev pri sv. Urhu, kjer so ga ubili. Ko je Kadunc srečal Lulikovo hčer na ulici je začel vpiti:« Partizanka! Partizanka!« Hotel se je znebiti te nerodne obtoževalke njegovega ega zločina in jo odpeljati. Ker pa se mu to ni posrečilo, a je bilo treba udušiti ljudski glas, so domobranci raztrosili govorico, da se je Lulik v zaporu sam usmrtil.
    Tako sta bila zadnja dva meseca 1943. Leta polna nočnih aretacij. Tajanstvenih izginotij ljudi in plašnih govoric ljudi o strahotah zverstev domobrancev.
    V Grosupljem so aretirali in pripeljali v Ljubljano v Tehnično srednjo šolo ing. Martina Zupančiča iz tovarne motvoza, urednika Martina Puciharja, orožnika Mihaela Dovžana in Janeza Štruklja. Samo slednji je bil izročen policiji. Druge so pokončali domobranci.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 48 dni, pa….

  • PRIČEVALCI

    ZLOČINI SE VRSTE

    14.7. zvečer so domobranci odpeljali z njenega doma ženo Ivana Janežiča iz Orlove ulice, dom pa docela izropali. Zamanj so jih iskali svojci po vseh zaporih. Poročilo pravi da so gospo Janežičevo mater treh otrok našli ubito v nekem jarku na Barju.
    Domobranci iz posadke v šoli na Barju, kjer je poveljeval že imenovani Frakelj, so 15.7.1943 ubili Janeza Mavca, tesarja na Gornjem Golem, konec Decembra ali v začetku Januarja 1944 pa Frančiško Tancek. Mavca je aretiral domobranec Franc Stojc, zidar na igu.
    V tistem času so domobranci umorili Anico in Kacjana Zatlerja, delavca iz Savelj pri Ježici. Izropali so njuno stanovanje in stvari njegove sestre Urške Velušček, članice Pokrajinskega Komiteta Komunistične Partije za Primorsko. Krivec tega umora je mitničar Jože Dovč iz Stožic, ki je med vodji domobrancev na Ježici.

  • PRIČEVALCI

    RUPNIK VELI UBIJATI

    Neki že prileten mož, doma nekje na Dolenjskem, se je vračal iz internacije. Na dolenjskem bloku so ga domobranci prijeli, odvlekli v gozd, ga med potjo suvali in tolkli in še preden je mož razumel ali je blazen on ali podivjanci, še preden je spoznal kaj sploh hočejo od njega je bil ubit, dasi ni vedel ne on ne drugi, kaj je zakrivil.
    Tik pred novim letom so se po opravkih iz Iga odpeljali v Ljubljano kmet in gostilničar Javornik in kmet Jesih Simon. Dospevši do šole na Barju, kjer je bil sedeš domobranske posadke, so jih domobranci ustavili. Vzeli so jim konje in voz. Plen je bil sicer lep a bali so se da oškodovanci ne bodo molčali. Zato so sicer Jasiha drugi dan izpustili za sinom pa ni sledu. Za Javornika pa se ve, da so ga ustrelili.
    Res v tistem času je izdal Rupnik organizacijskemu štabu domobrancev, katerega šef je bil podpolkovnik Krener, navodilo:«Terence izven bloka pobiti! A iz zdravstvenih razlogov naj se trupla pokopljejo. V bloku pa naj se terenci izroče oblastem. Zato so odslej domobranci pobijali ljudi pod pretvezo, da so terenci, pa če so to bili ali ne.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 48 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    GOLOBRADI MUČITELJI NA POLICIJI

    Na Policiji se prične strahotno mučenje in pretepanje. Tam so zdaj najeli nove moči, odkar so odšli kvesturini: golobrade mladiče, dijačke, razvajene gospodke, smrkavce, ki se jih drži še materino mleko. Jetnika bijejo s kopiti pušk in z obteženimi jermeni ob sviranju gramofona. Sto do tristo udarcev po telesu, dokler se žrtev ne onesvesti. Naslajajo se ob mladih dekletih, ki jih slačijo in žalijo v njihovi ženski časti. Nekateri od teh zločinskih malopridnežev so znani. : dr. Loh, sodni pripravnik, sedaj policijski komisar, znan ovaduh, Srečko Rus, sin ravnatelja zavarovalnice »Dunav«, neki Menart, Anton Por, Strubelj, brataAdamiča iz Št. Petrske ceste, jurist Franc Robič z Mlade Gorejurista Drago in Marijo Kobi iz Maribora, Pajk in Koritnik, osmošolca, tajni policijski agent šestošolec Žitnik rafael Kumar, Zupančič, Urančič, Lukšič, Frummar, Veler, Eder, Kolka, Alfred Kralj itd…
    Ženske so bile tako mučene in tepene od te sodrge, da so morale v bolnišnico: Sonja Gomzijeva, sestri Permetovi, 15 letna Vida Ostrčeva, Nada Ropičeva, Angela Smoličeva in Cita Potokarjeva, vse v starosti od 21 do 26 let. Dalje Milena Žigonova, Bojana Velikonjeva, Milena Kosirnikova, Jožica Zadnikarjeva, Julija Resnikova in še sto in sto drugih ŽRTEV.
    Beaz sledu so izginili od 9. Do 12. 1. 1944 aretirani Tone Turk, Dana Škrabova, oba iz Rudnika, Miha Kunej z ženo in Hvala iz Galjevice. Izginili so magistratni uradnik Stane Klemenc, jurist Rudolf Škrabelj in drugi.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 48 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    SV. URH PRI DOBRUNJAH – ZAČETEK

    Do zadnjih dni, ko to pišem, segajo poročila o zverstvih na ljubljanski Policiji. V noči iz 24. Na 25. Maja 1944 so agenti aretirali ing Kotlovška, uradnika Hidrotehničnega oddelka Pokrajinske uprave, stanujočega na Staretovi ulici. Še isto noč so ga na Policiji s pretepanjem ubili in odpeljali v mrtvašnico na Žalah, ne da bi to javili njegovi ženi. Zabranjeno je bilo dajati žalne oglese v časopise(zakaj že???) Nenapovedan pogreb pa je bil tiha demonstracija proti zverskim ubijalcem. Na mrliču so ljudje opazili temne lise na temenu. Dr. Hacin, ki nosi odgovornost za ta zverstva, je izjavil, da je Kotlovška zadela kap.
    Točno je torej, kar je izjavil agent Saša Gjud, sin frizerja s Kongresnega trga:« Partizane je treba vse pobiti, kar mi tudi naredimo. Vse, ki jih ujamemo, enostavno ustrelimo, ne pa kot Nemci, ki jih odpeljejo na delo.«
    To se tudi sklada z izjavo lopova Lada Škofiča, ki je bil prej domobranec na Primorskem in je sedaj agent – izzivač.
    Hvali se da zvabi partizane na nek samoten kraj, kjer jih potem pobijejo. Množe se pritožbe zoper Razbregarja, štajerskega begunca Ajleca, olaka in Bizovičarja. Razbregar je neko jetnico v zaporu posilil, medtem ko je drugi detektiv stal na straži. Zato so pa jetnice lopova tako preteple, da se je komaj rešil in je moral v bolnico. Zlasti od 1.5. dalje se je mučenje v zaporih stopnjevalo. Iz šole v Dravljah so ljudje po množičnih aretacijah slišali stokanje nečloveško mučenih in tudi strele. Na Policiji pretepajo in mučijo z električno strujo. 30.6. je bilo poslanih 300 ljudi, med njimi 120 žensk v 6 vagonih v Dachau. Tam je ob pričetku invazije na zapadu zavladalo med interniranci veliko veselje in mnogi interniranci so hoteli vdreti iz taborišča. Hitlerjevske zverine so po poročilu nekega železničarja iz Koroške, Slovence zdesetkovali in jih 113 ubili.
    Ker je smert ing. Kotlovška zbudila veliko ogorčenje, postopajo lopovi na Policiji bolj previdno. Vendar pa se še vedno sliši iz zasliševalnice igranje radia, ko pretepajo ljudi, ki morajo ležati na podu na trebuhu na otomani, da jih z bikovkami in obteženimi jermeni pretepajo po zadnji plati. 16 letno dekle Omharjevo so tako pretepli, da je imela zbite vse podplate in se ji je na tilniku zbrala kepa strnjene krvi. Morala je biti operirana. Jetično učiteljico so tako pretepli, da je nevarnost za njeno življenje. Neka ženska je znorela in je v umobolnici.Neko ženo sta zasliševala Maks Rant in še neki drugi Policijski lopov tri dni zaporedoma. Pretepla sta jo tako da je dobila podplutbe po celem telesu. Zaprta v temnici je morala ležati na tleh brez hrane in vode. Grozila sta ji s smrtjo, če ne bo izdala komunistov.

    • PRIČEVALCI

      Neko nad 60 let staro žensko so tako stepli in zmrcvarili da je padla v nezavest. Poklicni zdravnik pa je izjavil:«Kaj to videl sem še hujše primere, saj to bandita ne boli. Bandita nima smisla obvezovati, ženske so še hujše kot moški. Če ji daš 100 do 200 na zadnjico, pa si ti smeji.«
      V istem času je bilo ustreljenih pri Sv. Urhu 31 ljudi, v znani gramozni jami pa 8 ljudi. Gotovo so med njimi mnogi izmed progrešancev in še marsikatera druga žrtev. Med njimi so tudi ljudje iz Štepanje vasi:Ignac Nagrašek, Miha Jakopin, Anton Jereb, Franc Anžič… Med njimi so tudi sledeči pogrešanci:
      · Marjeta Hočevarjeva, mati 5 otrok, Kmetica iz Velikih Lašč, 30 letni Anton Jelenc, ki se je vrnil iz internacije, 34 letna učiteljica Anica Gale iz Grosupljega, Tanko iz Vinic pri Sodražici, Andrej Škrabelj, 48 leten, ki je izginil že ob božiču, Franc Dolanc, 42 letni delavec z Viča, Škerjanc z grosuplja, Stane in Ivan Velovec iz Žužemberka, Erjavec s Plešivca.
      V Ljubljani sta 12.12. izginili kmetici Mrharjeva iz Dolenje vasi pri Ribnici in njena hči. 20.12. je izginil Alojz Prijatelj, kmet iz Vinic pri Sodražici in Mira Lenardičeva z Ježice. Našli so truplo ustreljene 21 letne Mare Zupančičeve.
      Izginil je sluga tiskovnega urada, dalje učitelj Vili Zupan iz Vodmata, njegov brat iz Most in 22 letna Zorka Dolničar.
      9.2. naslednje leto so našli truplo ubite Polonce Kocjančičeve.

      • Viktorh

        Tik – tak, še 47 dni, pa…

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    NOVE NOČNE GROZOTE NA SAVI

    Sava je medtem naplavila več trupel, med njimi moško in žensko truplo, ženska je imela iztaknjene oči, moški pa prerezan trebuh.
    Okoli 5.2. so našli pri D.M. v Polju dve neznani ženski trupli.
    Tudi iz Ljubljanice na Kodeljevem so potegnili možko truplo s strelom v tilnik in zevajočimi ranami na glavi.
    18.1. So potegnili iz Ljubljanice truplo 40 letnega mizarja Čekona nekje od Hotedrščice, ki sta ga par dni poprej vsega pretepenega peljala dva domobranca proti Karlovškemu mostu, od koder je bilo slišati strel.
    Na Ježici je bil ubit neznanec, ki je bil aretiran Novembra v Tavčarjevi ulici.
    V Mostah so domobranci v Vodmatski ulici prijeli nekega Medveda in ga še isti dan ustrelili.
    V Dravljah je bilo najdeno žensko truplo, v spodnji obleki.
    Ženska je bila ubita z več streli v pljuča. Že poprej je bila ranjena od domobrancev a se je v bolnici pozdravila. Domobranci so ponjo prišli v bolnico jo odvlekli v Dravlje in tam ustrelili.
    Medicinec Danilo Gomišček, aretiran v Levstikovi lekarni, bi mogel razkriti strahoten, tajanstveni molk teh naplavljenih utopljencev. Ponoči so ga domobranci peljali k Savi na breg, da bi ga mučili in ubili, vendar se je z drznim sunkom iztrgal in skočil v Savo. Streljali so za njim in mislili da se je utopil. Fant pa je dva dni moker in premražen čepel na nekem kozolcu in nato težko zbolel za pljučnico.
    Brezimne žrtve domobranskega nasilja tako izginjajo in le valovi Save in Ljubljanice in samotni gozdovi bi mogli odkriti vso tajnost strahotnih zločinov.

    29.12. 1943 so domobranci na poti iz iške vasi pretepli 72 letno Malnarjevo mater, jo odvlekli v zvonik, pretepli kakor živino in sramotili. Domači so jo našli ustreljeno v grmovju za cerkvijo.
    27.1.1944 zopet Ig. Ponoči so odpeljali Južeta Šušteršiča, p.d. Šalovega, iz iške vasi, Marijo in Lojzeta Ponikvarja iz Staj, Janeza Ruperta in Urško Japljevo iz iške vasi, Franca Čebularja, Marijo in 14 letnega Jožeta Čebularja z Iga, Ivana Furlana in Martina Pirca iz Matene. Zvezane so pripeljali z močno domobransko stražo na travnik. 25 minut od Črne vasi. Kriki žrtev so se slišali v Črno vas. Pobili so jih s topim orodjem. Glave so jim bile tako razbite, da svojcem niso dovolili, da bi jih pred pogrebom še enkrat videli. Zlasti Martin Pirc je moral biti zelo razmesarjen, ker nihče ni smel blizu. Urška Japljeva, šivilja iz Iške vasi je bila umorjena dne 1.5. 1944 na matenskih travnikih pri Kozlarjevi gošči.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    SV. URH PRI DOBRUNJAH

    Tako teko zimski meseci. Prebivalstvo drhti v smrtni grozi in strahu, v nenehnem pričakovanju domobranskega nasilja. Kakor hitro se ponoči pred hišo ustavi avto ali če kaj poropoče po vratih jim zastane srce. Kmalu dobi nasilje novo področje. D.M. v Polju in cerkvica sv. Urha pri Dobrunjah sta imeni ob katerih zastane človeku kri v žilah.
    Tam uganja domobranstvo svojo krvoločnost, ki se stopnjuje do blaznosti.
    Posadka domobrancev pri sv. Urhu pri Dobrunjah je štela 60 mož. Med krvoloki so partizanski dezerterji Franc Židan iz Bizovika, ki so ga videli kako si je po klanju umival krvave roke. Drugi je Franc Janežič iz Javorja, ki strelja žrtve z mitralijezom. V odboru ki sodi med življenjem in smrtjo so : Alojz Peterca in Anton Prepeluh iz Dobrunj, Jože Miklavc iz Bizovika, Franc Zrinšek iz Zg. Hrušice, Franc Jakoš, Anton Ložar iz Bizovika, ki ga ljudje imenujejo največjega bizoviškega krvnika. Leta 1942 je sestavljal Italijanom sezname, ki naj jih usmrte in tistih, ki naj jih pošljejo v internacije.
    Žrtve streljajo pri cerkvici Sv. Urha. Iz okraja Dobrunje so tam ustrelili trgovca Miho Jančarja iz Zadvora in uradnico Justino Trtnik.
    Tam so bili ubiti ljudje, ki jih je posadka iz Sv. Urha pri Dobrunjah odpeljala : Strah iz Sostrega, Polonca Kocijančič in Žagar. Prvega je aretiral Jerančič, drugega Kukovica, oba iz domobranske posadke pri D.M. v Polju. 20 ljudi iz te okolice je izginilo. Ljudje si ne upajo več iz vasi v vas in se drže doma. Nasilneži pa izganjajo ljudi ki imajo svojce pri partizanih ponoči iz hiš in jih mučijo ter pobijajo.

    Od Novembra 1943 do srede Februarja 1944 so postrelili pri Sv. Urhu 200 ljudi. Tako se je pohvalil eden izmed krvnikov. V zaporu jih imajo stalno 10-20. Preden jih ustrelijo jih strahotno mučijo. 31.12. 1943 je bilo ustreljenih 16, 6.1.1944 pa 13 žrtev.
    Škrabo so vlačili za lase po tleh in mu izruvali cele šope las. Nek domobranec ki mu pravijo »Štajerc Pepe« mu je metal goreče vžigalice na roke in ga s cigaretnim ogorkom žgal po obrazu. 4 ure so ga pretepali, eden mu je sedel na vratu, drugi na nogah, bili so ga po nosu, po ušesih, obraz pa je bil ena sama rana. Ko so se prvi utrudili so jih zamenjali drugi. Na dvorišči so mu streljali mimo glave in ga tepli s pleteno vrvjo po podplatih. Dvakrat je padel v nezavest.Končno so ga vrgli na beton pod stopnice in ga tam pustili tri dni brez vsega tudi brez vode. Mad mučilci je bil tudi 16 letni brat kmeta iz Ježice Cikota in neki Dolenc.
    27.12. je bil iz Hrušice odpeljan k sv. Urhu čevljar Alojz Dimnik in je tam izginil. V kleti župnišča v Dobravi so 4 grobovi in tam je izginil. V to klet zapirajo žrtve in jih tam mučijo in trpinčijo. Pri D.M. v Polju je postojanka domobrancev, ki se posebno odlikuje po svojih nasiljih. Daleč naokrog širi stalno grozo in trepet. Nihče ni varen pred njo, še od drugod vodijo žrtve sem na pokolj. Komandant posadke je bil sprva neki Cefin, pozneje pa bivši Jugoslovanski podporočnik Pikelj iz Ljubljane. Dalje so v tej posadki: Ernest Pikelj, nadporočnik Blinov iz Sneberja, por. Dolčič iz Zadobrove, Mlinar, por. Milan Holežan(Haložan?) iz vevč, Janez Dimnik iz Studenca, znan predkaznovani tat. Z njimi sodelujejo še omenjeni Jakob Kukovica, Ivan in stane Kukovica (slednjega imenujejo glavnega krvnika pri Sv. Urhu in je uradnik papirnice v Vevčah). Brata Matej in Stane Resman, Habič, Petkovšek, Hiršeger, Martin Kraner. Ljudje dolže ŽUPNIKA JANEZA KETTEJA IN LOMOVŠKA, da podpirata to tolpo.

    • PRIČEVALCI

      Slednji je v Kašlju streljal neko noč skozi okno v hišo neke vdove, ki ima 4 otroke, da so žena in otroci trepetali od strahu. Zavedna dekleta v Polju morajo snažiti vojašnico. Pri tem jih pretepajo groze s smrtjo, jih ponižujejo z italijanskimi vlačugami itd. Reševa iz Polja, Janez Dimnik iz Studenca in Blinov iz Sneberja so preoblečeni v partizane vdrli v hišo gostilničarja v Sneberjah in vse izropali. Zahtevali so denar in telico. Grozili so s smrtjo vsakomur ki bi izdal.
      Streljajo prašiče, zavijajo vratove kokošim, naropano blago pa ponoči tihotapijo na nemško stran.
      Prav tako preoblečeni v partizane so domobranci pri D.M. v Polju Aprila 1944 odpeljali in pobili bivšega partizana, ki je bil obsojen od italijanov na dosmrtno ječo, Pavla Omahna, ki ga je izdal Anton Židan, dalje delavca Antona Tavčarja, Andreja Snoja, Ivana Jurco in njegovo ženo Pepco, vse iz Slap, Jožeta Kočmana iz Ponove vasi pri grosupljem, Antona Kokalja iz Zadobrove, ki ga je izdal Milan Hepš iz Zadobrove. Ostale je ovadil Nace Jeriha iz Slap. V pijanosti je sam povedal da je bil zraven ko so jih ustrelili domobranci. Prvo so ustrelili Jurčevo ženo, nato vse ostale s strelom v tilnik, trupla so pometali v Savo, ki jih je pozneje naplavila. TU SE JE PRVIČ POJAVIL NAZIV ČRNA ROKA o kateri bomo pozneje še večkrat govorili.
      Ti zlikovci so vabili partizane naj se vrnejo domov in jim obljubljali da se jim ne bo nič zgodilo. Toda bilo je kot v Jesenski Ofenzivi ko so nemška letala trosila nekakšne letake »legitimacije« s katerimi naj se partizanski dezerterji javijo pri Nemcih ali domobrancih, a so potem vse pobili. Tako sta tudi takrat nasedla dva partizana. Gerjol in Intihar. Ubili so ju z dvema drugima vred na Lavrici. Do 17.4.1944 je Sava naplavila nadaljnih 21 umorjenih trupel.

      • Viktorh

        .Tik – tak, še 47 dni, pa…

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    NOČNI POKOL VRBLJENJČANK

    Za nešteto strahotnih primerov ve le noč in morilci. Okoli 20.4. so pri D.M. v Polju in na Ježici pobrali 14 ljudi, jih postrelili in zmetali v Savo. Ta ali oni teh strahotnih primerov pride na dan in z vso jasnostjo obžari zločinsko, morilsko divjanje slovenskih branilcev vere! Eden takih primerov je umor enega moža in 10 deklet iz Vrbljenja. Dne 27.1.1944. Ta pokolj je izvedel že omenjeni Franc Frakelj s svojo likvidatorsko sodrgo, ki je sestavljena takole: Njegova najožja pomagača in telesna stražnika sta Jakob Anželjc in Alojz Benko oba iz Vrbljenj. Dočim je Martin Oblak iz Vrbljenj vodja morilske podskupine, znan kot najbolj krvoločen tip v barjanski dolini. Med njimi so tudi Franc Požar iz Strahomerja, Jože Grum, domobranski narednik iz vasi Podkraj pri Tomišlju, Pepek Švigelj iz Bresta, po poklicu konjski mešetar in njegov brat Franc Švigelj, šofer, ter Franc in Ludvik Stojc iz Iga. Slednji je vodil Decembra napad na Gospodarsko komisijo na Barju, ko so umorili Franca Sivca z Golega in Janeza Belaja, ravno tako iz Golega, ki je bil 14 dni mučen potem pa ustreljen v Kozlarjevi gošči.
    27.1.1944 ponoči je ta morilska »likvidatorska skupina« prišla v Vrbljenje. Zbudili so takoj kmeta Martina Furlana, ki je bil zaradi svoje poštenosti in odločnosti splošno priljubljen, njegovo sestro Pavlo, Lojzko, Micko Kocjanovo, dalje mater 8 otrok franco Strumbljevo, ki ji je mož umrl v internaciji na Rabu. Ivano Lesicovo, hčer pobožne rodbine, Minko Tekavčevo, mater 6 letnega otroka in Angelo Kumšetovo, ki je pozneje svoj strašni doživljaj izpovedala v zapisniku. Vsi so se morali takoj obleči in oditi z njimi. Dobro zastražene so gnali proti šoli na Barju. Govorili so jim da bodo poslani v Nemčijo, ker simpatizirajo z OF. Kumetova je med zlikavci dobro spoznala Požarja iz Strahomerja, ki jim je med potjo grozil s kopitom in jih potem zmerjal s prekletimi kurbami, ter Oblaka in Anželjca iz Vrbljenja. V šoli jih je sprejel Franc Frakelj in jih začel zasliševati. Štrubljeva je prosila Požarjevega, naj se usmili njenih osmih otrok in naj jo spusti. Ta pa se je nanjo zadrl: » MARŠ, PREKLETA KURBA STARA!«
    Med tem so iz Mokarjeve trgovine pripeljali še Pavlo Jankovičevo in ženo Toneta Škrabovega, katerega so zlikovci že poprej ubili v Kozlarjevi gošči, mater 10 mesečnega otroka in 6 letnega otroka in njeno sestro Mimo, vse tri iz Tomišlja.
    Vseh deset žensk in Furlana so peljali na Pruzzijevo cesto, kjer jim je Frakelj sam zavezal roke na hrbtu in nato zavezal po tri osebe skupaj. Pri tem pa se jim je rogal: » Zdaj je enkrat za vselej konec vaših norčij! Meni tako nimajo koga ubiti, pa če sam padem, nič zato.« In eni od njih, ki je bila nevesta: » Sta mislila, da vaju bo zvezal duhovnik, pa vaju bom kar jaz.«
    Po tem ciničnem zasmehovanju so odgnali žrtve proti Rudniku. Na Iškem mostu se je stari Furlan odtrgal in začel bežati, a dosegli so ga streli morilcev. Oblakov ga je kar prerešetal z mitraljezom, drugi pa so ga še mrtvega tolkli s kopiti pušk.
    Pod tem groznim vtisom so gnali žrtve dalje skozi Rudnik, Lavrico in Škofljico na grad Lisičje. Ves čas pa se zabavali z žaljivkami, češ da so preklete kurbe in jim napovedovali, da gredo v smrt, ker jih bodo postrelili. Ženske so jokale, prosile in stokale. Na gradu Lisičje so si privoščili še poslednji posmeh.
    Odpeljali so jih v kapelo, kjer jih je duhovnik izpovedal, Obhajilo pa so jim odklonili.
    Božji namestnik se je dal zlorabiti, da je prišel v temni noči na poziv morilcev v to kapelo dajat poslednjo tolažbo žrtvam, za katere je vedel da padajo pod morilčevo roko brez povoda in pristojne sodbe. Nedolžne in poštene, pomorjene le zato ker so drugače mislile kot ta morilska drhal.
    Ta duhovnik ni zakričal na ves glas: » Stojte morilci, ne tako!« in ni kril s svojim telesom matere osmero otrok, kdorkoli je, osem nedolžnih otrok, takih ki jim je Kristus velel, da naj jih puste k njemu, ga preklinja in ga obtožuje pred Bogom. Pred ljudstvom pa ga bomo z morilci vred poiskali mi!
    Le enemu od tolpe se je zganilo srce. Mlad domobranec je tiho dejal: » Ne morem vam pomagati, Domači so vas pripeljali in obsodili.«
    Po spovedi so žrtve spet zvezali, jih gnali ven in postavili v vrsto pred grajski zid. Angeli Kuštenovi se je izvil krik: »Danes streljate vi nas, ni pa več daleč dan ko bodo drugi vas!«
    Požar je poskočil kot bi ga pičil gad in se zakadil vanjo jo začel tepsti in rjovel: » TIHO PREKLETA KURBA! ZAKAJ PA PARTIZANI NAS MORIJO? JAZ SE BORIM ZA VERO IN ZA KRISTUSA!«
    Ena je vzhlipela: » mar nas boste kar tukaj?«

    • PRIČEVALCI

      Vodili so jih še 20 metrov niže. Med tem pa si je Kumšetova Angela osvobodila roke iz vezi. Ko je zaslišala krike štirih domobrancev z mitraljezi, ki so stopali za njimi : » Pazite spredaj! Hitro, hitro!« jo je nekaj vrglo naprej, skočila je v noč, ni vedela kako in kam le vedela je da mora čim prej proč od tega kraja smrti. Slišala je drdrati mitraljeze za seboj, nekaj ji je škrtnilo v ramenih a bežala je čez drn in strn, padala, se kotalila navzdol, se pobirala in spet bežala. Še dolgo so doneli za njo presunljivi kriki žrtev in mitraljezov rafali. Ko se je ustavila in prisluhnila krikov ni bilo več. Pomirila se je in sezula čevlje, splezala na drevo in zagledala luči v Ljubljani. Tako se je znašla in drugi dan popoldan prišla do ljudi, ki so ranjeno rešili.
      Aprila smo že prejeli poročilo da so domobranci pobili vso rodbino Kumšetovo, očeta, mater in hči. Takrat so njih trupla še vedno ležala med Iško vasjo in Igom.
      Tudi iz Žalimelj so izginile 4 ženske, ljudje so ugotovili da so ubite. Hkrati so iz Iga odpeljali 30 ljudi, o teh trde poročila da so pobiti.
      V začetku Maja so aretirali 140 uradnikov bančnih zavodov. Vse na Policiji mučene in izstradane ljudi izroča potem komisar dr. Maks Loh Nemcem in jim sestavlja transporte, ki gredo v Nemčijo. Moške pošiljajo v koncentracijsko taborišče v Dachau, ženske pa v mecklemburško pokrajino. Vsak mesec odhajata po dva takšna transporta.

      • Viktorh

        .Tik – tak, še 47 dni, pa…

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    V TABORIŠČE ALI V SMRT

    Premnogo žrtev, ki so bile ubite, mučene, odpeljane v uničevalne nemške internacije ali na prisilna dela tukaj ne omenjamo. Ženske pošiljajo v Festanburg, Raxenbruck, moške in ženske v Dachau ali Mauthausen, sezname sestavlja ovaduh Loh. Jetnišnica je polna jetnikov, glavni rabelj je upravnik Hlebec. Mnogo transportov gre v nemške internacije, aretacije so včasih množične. Vzroki so različni. Nekaterih vesti še ni mogoče preveriti, mnogo poročil se je izgubilo, marsičesa pa sedaj razumljivo še ne smemo poročati. Toda ni daleč čas ko bomo lahko objavili vse. Naj narod izve iz kakega razbojniškega gnezda so izleteli morilci. Kje so položili svoja morilska legla, kdo so bili in kaj so storili, da bo vsem na vse strani očitno, kako pokvarjeni drhali je nasedel naš slovenski človek.
    Moštvo političnega oddelka ljubljanske Policije, ki je odgovorno za vsa zverstva ki se počenjajo tam je sestavljeno takole: MARKO BAJUK, IVAN BERGANT, OSKAR BORIN, JANKO BORŠTNIK, MARJAN BORŠTNIK, IGOR BRUSNIKIN, GABRIJEL CENČIČ, IVO ČESNIK, NACE ČRETNIK, FRANC ČRUNGOLJ, MAKS DIMNIK, JOŽE DOLINAR, ŠTEFAN DRENŠEK, BOJAN DUBROVIČ, BOŽO EILETZ, FRANC FAŠUN, FRANC GABER, FRANC GODEC, JANEZ GOSTINČAR, FRANC JANTSCH, AVGUŠTIN JELOČNIK, ANTON JENKO, ALOJZ JORDAN, MARJAN KAIZER, PETER KLOBOVS, DRAGO KOBI, MARLO KOBI, FRANC KOCUTER, FRANC KOLARIČ, BORIS KORUN, MARJAN KORITNIK, DANILO KOŽUH, MIHA KREGAR, JANEZ KREPFL, MIRKO KREK, MILO KRUŠIČ, KVEDER JOŠE, MATIJA LAZAR, ANTON MASTNAK, FRANC MIHELIČ, CIRIL MILAČ, BOGO PESTOTNIK, LOJZE PIRC, GABRIJEL POTOČNIK, BLAŽ POTOČNIK, FRANC PEPEVNIK, STANISLAV PEVEC, BOGOMIL PUST, FRANC PAJK, LJUBO PETEK, ANTON POLAK, IVAN RANT, RADO ŠKOFIC, JOŽE SEME, CIRIL SEGA, MARJAN ŠUŠTERŠIČ, ZLATKO TOMŠIČ, VINKO TRŠKAN, FRANC LAHOVIČ, ZVONIMIR VUGA, JANEZ VIZINTIN, STANE ULČAR, STANE ZIHERL, HERMAN ŽUPAN, JURIJ ZAKRAJŠEK, BENJAMIN ŽVAN.
    V Trnovem je prišla v stanovanje bivšega jugoslovanskega oficirja Ravnika Rudolfa domobranska patrulja, ki se je izdala za ČRNO ROKO in oficirja vpričo žene, ki je bila v sedmem mesecu nosečnosti v postelji ustrelila.
    4.5. je šel finančni preglednik Simon Rekar čez rudniški blok proti svojemu čebelnjaku. Ko je dospel do čebelnjaka, ga je domobranec ustrelil. Ženi so rekli da zato ker je bil partizanski kurir, čeprav pri preiskavi pri njem niso našli ničesar kar bi nakazovalo na njihove trditve.
    V tistih dneh je bil odpeljan v Nemčijo jugoslovanski general Janeš in več oficirjev, ker niso hoteli stopiti k domobrancem. Ko niso dobili doma nekega dekleta ki so ga iskali so odpeljali njeno 60 letno bolno mater in sestro, ki je imela doma otroka. Izjavili so da bodo obe poslali kot talki v Begunje, če se iskana ne bo sama javila. Na ljubljanski Policiji pretepajo ženske s sto, dvesto ali tristo udarci. Med prste jim devajo svinčnike in stiskajo roke. Neko 50 letno gospo so obdolžili da je zbirala denar za podporo OF in jo tako pretepli da je imela na nogah počeno kožo od kolena naprej.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    SKRIVNOST TOŠKEGA ČELA

    V hišo 27 letnega Ivana Škodlerja, ki se je bil vrnil iz internacije je ponoči 26.3. udrla domobranska drhal, med njimi podnar. Polde Arhar, brata Benčina iz Dvora in brata Kovač iz Stranske vasi, vsi znani domobranci, a tokrat s partizansko kapo na glavi. Niso prikrivali kaj nameravajo z njim : ubiti ga ker je s srcem pri OF. Moral je z njimi. Vodili so ga v neko grapo ob vznožju Toškega čela pri Ljubljani. Pri neki hiši so vzeli kramp in lopato. Tedaj se je Ivan ustavil: » Kar brž opravite kar mislite!« Toda tu bi bilo še preočitno. S kopiti so ga prisilili da je stopil nižje, globje v grapo. Postavili so ga na določen kraj. Ko so odstopili par korakov, da bi ga ustrelili je Ivan odskočil in izginil v grmičevju in temi. Kot besni so streljali za njim. Toda Škodler je pobegnil in svoj grozni nočni doživljaj dal na zapisnik.
    Ponoči lovijo ljudi po stanovanjih. Vozijo jih na kvesturo ali umobolnico. Ob sviranju gramofona jim naštejejo do 300 udarcev. Ob omedlevici jih polijejo z vodo in pretepajo dalje. Aretiranci dobivajo udarce za »Grčarice« in za »Turjak«. Za te aretirance sta samo dva izhoda. Dachau ali Begunje, kjer čakajo da bodo ustreljeni kot talci.
    Pod Toškim čelom ležijo še 4 strohnena trupla in če bi Škofov Jožek iz Dobrave, ki leži med temi mogel govoriti bi ponovil zgodbo, ki jo je opisal Škodler in enako ostali trije mrliči ki so do danes še neznani. Kovačev iz Stranske vasi, ki je že poprej omenjen se je sam pohvalil, kako je podrl Lojzeta Erbežnika iz Kozarij.
    Iz Belega so 3.5. odpeljali Janeza Brodnika in ga drugi dan v Dravljah ustrelili. Nad 50 mirnih prebivalcev so samo Januarja iz nekaterih vasi pri Ljubljani odpeljali v Nemčijo.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    IG IN IŠKA VAS – MORIŠČI

    V Ipki vasi in na Igu nasilje ne odneha. 7.4. so domobranci v Iški vasi prisilili Antona Japlja, da je moral odpeljati naropano blago na Ig. Toda škoda bi bilo pustiti lepega konja in voz. A lastnik bo obtoževal. Ah, to je preprosto. Saj Kozlarjeva gošča ni daleč. Tam je že grobov in celo nepokopanih trupel. Zato so Japlja odpeljali tja in ga tam ubili. Aprila je njegovo truplo še ležalo tam ob dveh truplih neznancev, moškega in ženskega.
    V Črni vasi so domobranci več družin popolnoma izropali in mnogo ljudi zaprli. Prav tako v Kotu pri Igu , kjer so kradli živino, živila in kokoši. Požrešnost teh »kristusovih borcev« je nepopisna. Teden dni stare zajčke in brejo zajklo so na mestu skuhali in pojedli. Prijeli so Alojza Anžela. Zasliševal ga je kaplan Štefan Kraljič, ki je sedaj domobranski oficir in kurat.
    »Vse terence bomo pobili« so govorila usta tega služabnika božjega Janželu.
    »Navsezadnje bomo dobili v roke vse partizane«
    S Kraljičem je tudi turjaški grof, skupaj hodita na pohode in fevdalec upravlja minomet. V krvi mu je še da bi uničeval slovenskega kmeta. Ko je Janželj slišal da bo ustreljen je izrabil ugoden trenutek in pobegnil, ter povedal kako se mu je godilo.
    V Šmarjeti so kradli domobranci pod vodstvom komandanta Cvetkoviča. Preoblekli so se v partizane in plenili predvsem živino in živila. 16.4. so od tu odpeljali 40 ljudi, stare ženice, ki so težko hodile so zmerjali s kurbami in jih suvali s kopiti.
    Franc Frakelj je nadaljeval svoje grozotno delo neprestano. Postal je nekakšen inspekcijski oficir in zasliševal žrtve. Sredi Aprila so domobranci na Barju spet odpeljali 13 oseb. 6 od teh je zaslišal Frakelj osebno in jim namenil usodo ki jih je zadela.
    18.4. so domobranci pobrali v Ljubljani 10 simpatizerjev OF, jih odpeljali v Ljubljanico, kjer so jih postavili z obrazi proti reki in ustrelili. Trupla so pometali v vodo.
    Konec Aprila so imeli domobranci na Igu zaprtih 40 ljudi. Od teh vemo da so ubili Alojza Viranta iz Klade, ki se je poprej skrival pred njimi. Ustrelili so tudi kmeta Janeza Zakrajška iz Podstrmca. Krivdo so zvalili na partizane.
    Maja so domobranci iz Iga in sosednjih postojank ustrelili kmeta Pirca iz Matene in Miho Pirmana, odpeljali so iz Matene Janeza Požarja, Franca Tavžlja, Maksa Juha in Franca Petrinčka. Z Iga so odpeljali gostilničarja Ivana Strumblja. Ustrelili so tudi neko kuharico ker pri sebi ni imela osebne izkaznice. V Kozlarjevi gošči pa je bilo nato 9 novih grobov.
    Na Rudniku je bil odkrit grob s 30 žrtvami z Rudnika. Ni še odkopan. Imena še niso znana. Vemo pa da so domobranci okoli 8.5. ubili Uršičevo družino na Igu, mater in dve hčeri. Micka je bila ubita z dvemi streli. Našli so truplo, krilo je bilo dvignjeno, v trebuh in spolovila pa je bila suvana z nožem.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    24.4. ponoči sta prišla h kmetu Šublju na glince dva moža in zahtevala sina. Stari Šubelj je takoj prepoznal enega od domobrancev, ki je imel v rokah revolver in mu rekel: »Vidiš koliko dobrega sem storil tvojemu očetu, ti pa mi boš umoril edinega sina?«
    Vsa družina je na kolenih prosila, naj jim prizanesejo. Lopova sta vse izgnala na dvorišče in sina ustrelila. Očetu pa zagrozila da ga bo doletela ista usoda če bo izdal. Domobranci drugi dan niso nikogar pustili k pogrebu, ŠIRILI PA SO GOVORICE DA SO MORILCI PARTIZANI, kar bi morda kdo celo verjel, če ne bi stari Šubelj domobrancev spoznal in ovadil.
    Še vedno nosi Ljubljanica ubite žrtve. Še Junija so opazili ljudje truplo mladega dekleta, ki je priplavalo po vodi. Zahtevali so od domobrancev naj truplo potegnejo ven iz vode in ga pokopljejo. Oni pa: » Kaj nam mar, še stroške bomo imeli s tem.«
    V gozdu pri Dravljah so Junija opazili 4 nove grobove. Ropajo pa tudi tu. V gručah po 10 domobrancev pridejo in prosijo hrane, hkrati pa kradejo prašičke in teleta, kokoši, svinjino, mast.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    NASILNOST IN NADUTOST

    Nasilnost in nadutost domobranskih šarž že presega vse meje. V noči od 15. Na 16. Maja transport domobrancev na postaji Zalog ni dovolil pregleda vlaka in zahteval, da mora vlak takoj naprej. Bivša železničarska uradnika Bitenc iz Črnomlja in Derganc iz Metlike sta s kopiti pretepla svojega bivšega tovariša prometnika Rabiča in poslovodjo Ivančiča, prvega do nezavesti, in kričala, da bosta dala vse uslužbence postreliti.
    · Na kolodvoru v Ljubljani je neki narednik Janez, komandant straže, znan po svojem nasilju, do krvi pretepel vlakovodjo.
    · Na policiji se mučenje jetnikov nadaljuje. Neki dijak Janez Gostinčar, brat žene industrijalca Karla Čeča, je znan pretepač na policiji. Drugi tak zlikovec je Jože Prnišek s Tyriševe ceste, ki se je sam pohvalil:”Komuniste temeljito pretepam!”
    · Policijski referent Razberger, sadist, je nečloveško mučil Marico iz Matenje vasi pri Postojni. Policijski referent Tumpelj se je izrazil, ko so ga Nemci zaprli, naj ga ne pošljejo v Dachau, da se tam ne bi srečal z ljudmi, ki jim je on lomil kosti. Komisar policije Uranič si je opremil 5-sobno stanovanje z opremo, zaplenjeno pripadnikom OF. Vedno namreč izhajajo v Službenem listu odloki o zaplembah premoženja tistih Slovencev, ki sodelujejo z OF. Izhajajo tudi odloki o izključitvi iz državne službe, iz odvetniške, zdravniške in drugih zbornic itd. Zaplenjeno premoženje teh si dele domobranski postopači. Šef odseka za likvidacijo na policiji je bil bivši uradnik Alfred Kralj iz Maribora in njegov pomočnik neki Trojar.
    · 7.5. so pobrali inkasanta Mestne elektrarne v Ljubljani. Čez par dni so ga našli v Grubarjevem kanalu.
    · 16.5. so našli v Dravljah na neki njivi dve trupli. Ženska je imela rdečo ruto. Poleg njih je bil izkopan grob. Pozneje je bil ta grob zasut.
    · 17.5. ponoči so domobranci ustrelili za bežigrajskim blokom 4 moške. To so bili vpoklicani invalid, poročnik Rebolj, mornariški narednik Kovič, ki ni hotel vstopiti v domobranstvo in neki študent. Na 4 hišah je bila naslikana “Črna roka”.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

    • Alois Kuhelj

      Se premal jih je!!

  • PRIČEVALCI

    “ČRNA ROKA”
    · “Črna roka” je znamenje bližajoče se groze. Ta cvetka je zrasla iz gnoja, ki ga pljuskajo domobranske golide po slovenski zemlji. Morilci si pomažejo obraz s sajami ali nosijo krinke. Vedno nastopajo ponoči. A vsaka skrita stvar postane očitna. Danes vemo, kdo vleče za žico teh lutk. V glavnem je ta tolpa sestavljena iz nekaterih dezertrejev in skrivačev, velik del pa je iz domobrancev. Nastopajo kot samostojne skupine. “Črna roka” je izrazito gestapovska organizacija, ima pa tesne zveze tudi z domobranci in mihailovičevci. Love terence, napadajo patrole in kurirje in ako jih ne pobijejo takoj, jih izročajo Nemcem.
    · Prvič se je pojavila meseca marca. Zanimivo je, da se je to zgodilo neposredno po znanem sestanku v hotelu “Continental” v Trstu pod vodstvom ministra gestapa Himmlerja, ki se ga je udeležil tudi Mihailovičev zastopnik Jevdjevič. Tri dni nato je bil sestanek v Ljubljani, ki so se ga udeležili mihailovičevski major Karel Novak, znani Rudolf Žitnik, bivši podban dr. Pirkmajer, dr. Ante Kožar in prosluli italijanski izdajalec dr. Marjan Zajc.
    · V Ljubljani so člani “Črne roke” Leopold Srebrnjak iz Grosuplja, k je hotel izkoriščati ženo nekega partizana Justino Guserjevo. Ko mu to ni uspelo je njo in njeno prijateljico ustrelil za letališčem v Ljubljani, dalje Jože Biželj s Studenca pri Ljubljani, Nace Jeriha s Slap, znan pijanec in ovaduh, Jože Smrdu s Studenca, poročnik Pikelj in dr. Ciril Žebot, znani fašistični plačanec in organizator bele garde, ki je imel in izvrševal naloge širšega obsega. Najbolj viden pa je znani denunciate s sodnije, sedaj policijski komisar Loh, eden izmed voditeljev božičnih racij v Ljubljani l.1942, ko so vrgli belogardisti s pomočjo Italijanov v ječo okoli 1000 Ljubljančanov. Jedro tvorijo Erlichovi “stražarji”, ki so ultraklerikalni, versko fanatični in nestrpni elementi, ki so pripravljeni za sleherno dozdevno prednost cerkve prodati najvišji narodni interes in ki so pod Erlichom stremeli, da bi bila Slovenija pod italijanskim ali papeževim protektoratom. (Dokument divizije Isonzo 1. Nr. 3576)
    · Zelo naklonjen je “Črni roki” policijski šef dr. Hacin, med vodji v Ljubljani se imenuje Miha Jenko, župan v Mostah, dalje domobranski kurat Križaj v činu nadporočnika, ki igra vlogo nekakega sodnika, izvršitelji obsodb Tumpej, Kobi, Koritnik in njegov sin Močnik, ki pretepava pri zaslišanju, Tome in njegov sin, bivši jugoslovanski kapetaan, sedaj stotnik domobrancev. Nemci so očito, da bi potolažili razburjeno javnost, zaradi preočitnih zločinov, nekatere člane te “Črne roke” zaprli. Takoj so začeli trditi v klerikalnih krogih, da je “Črna roka” sokolska in mihailovičevska, ni pa klerikalna. V resnici pa delujejo v njej vsi, kakor dokazujejo imena.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    “Črna roka” v Ljubljani je ustrelila jugoslovanskega poročnika Rudolfa Ravnika, ki je bil bolan na revmatizmu. Trije mladiči so se pripeljali z avtomobilom ponoči in izvršili umor. V zvezi s “črno rook” e 7 utopljencev, ki so jih potegnili iz Ljubljanice. Izsiljujejo tudi denar. Neka ženska je dobila poziv od “Črne roke”, naj izroči po prteku par dni 2000 lir na tisto mesto, kjer je dobila pismo, pri tem pa so ji grozili s smrtjo. Po Ljubljani je splošno znano, da je “Črna roka” odpeljala vseučiliškega profesorja dr. Franca Šturma, za katerim je izginila vsaka sled.
    · Zaradi pretenj “Črne roke” se je več ljudi, ki so nam poimensko znani, preselilo v Neemčijo.
    · Neka mladenka je bila zaprta v prisilni delavnici, v kateri neki nemški narednik posebn zversko postopa z jetniki. Ta mladenka je vila določena za transport v nemčijo, a so na predvečer prišli ponjo fantiči s policije. Čez par dni pa so jo našli ubito v gramozni jami skupaj z več moškimi.
    · Akcije “črne roke” izvajajo samo mladi ljudje. Policija jim daje na razpolago avtomobil in imajo tudi pristop v policijske zapore. Teror “Črne roke” nam je v zadnjem času javljen tudi z okolicee Postojne in Logatca. Pri tem so udeleženi vidnejši predstavniki domobrancev.
    · Tudi v okrežju Litije se pojavlja “črna roka”, ki prihaja z Dolenjske in terorizira prebivalstvo. Zakrivila je preselitev mnogih družin. Ko je v Ljubljani v teku maja dobilo 11 oseb od “Črne roke” grozilna pisma, je neka ženska nesla posmo na nemško poveljstvo. Nemec ji je dejal:”Vi ste enajsta, ki je določena za umor. Pripravite se na smrt ali na odhod v nemčijo!” Še isti večer je bilo vseh 11 odpeljanih v Nemčijo.
    · “Črna roka” ima svoje odbore in likvidatorske skupine po vsej deželi.
    · V zadnjem času je “Čra roka” zaradi odpora vse javnosti spremenila svojo morilsko taktiko. Žrtve zločinci zvlečejo v gozdove, ki jih deloma kontrolirajo tudi partizani in nato vržejo krivdo nan je. Na Rudnikuu so napadli nekega kmeta, oblečeni kot partizani. Kmet pa se jih je z orožjem branil in enega od njih ustrlil. V Podlipoglavu so ponoču nekemu kmetu izsilili 15 000 lir. Javilo pa se je to s pripombo, da so storilci pustili za seboj sled v gozdu, da so torej bili partizani. Terezija Przek iz Osredka pri cerknici je bila ustreljena ponoči iz 13. Na 14. 3. V čelo, lice in prsa. V aktu je označeno, da je prišla iz gozda, da je torej partizanksa. Pod Ježico je bila najdena pri Savi krsta, ki je bila pri vzglavju okrvavljena. Na vseh hišah, od katerih je osumljen kak družinski član, da je pri partizanih, je bila na Ježici nalepljena “Črna roka”. Dne 20.3. v Mostah odpeljanega delavca Alojzija Tavčarja so našli v Savi pri Lazah 20.5. s prerezanim vratom, delavca Omahna iz Most, odpeljanega isti dan, pa so našli v Savi pri Lazah.
    · Domobranec Bogdan je s sadističnim veseljem pripovedoval, kako so na Dolenjskem prijeli neko dekle iz Ljubljane, jo ustrlili v obe nogi, prijeli pod pazduho in vrgli v ogenj. Frane Smrekar iz Češnjic je pripovedoval, kako je streljal na ljudi, ki so jih ponoči pobirali iz njihovih domov. V eni noči so jih pobili 42; med njimi tri noseče ženske. Streljali so jih v tilnik in jih zmetali v neke jame na hribu. 8 jih je streljali, sami mladiči od 17 do 20. Leta. To pa se je zgodilo pri Sv. Urhu.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

      • PRIČEVALCI

        …. bo Hajsinger šel sedet.

  • PRIČEVALCI

    Katehet na trgovski akademiji, kjer je vsak mesecpolitična debata in se lahko oddajajo anonimna vprašanja, je imel dosti gradiva za odgovore na vprašanje:”Kaj je Črna roka?” Rekel je:”To je od zakonite oblasti dovoljena organizacija, ki ji je poverjena naloga delati red.”
    · Na vprašanje, če smatra za pravično, da brez sodbe more ljudi, je dejal:”Kdor dela to, kar mu je po zakonu dovoljeno, ne dela ničesar protizakonitega in se ne sme obsojati. Preden se je oblast odločila za takšno odredbo, je stvar gotovo vsestransko preštudirala. Ne smemo gledati na posameznike, temveč na stvar kot celoto, nan auk duševno najvišjih modrijanov, ki streme res samo za tem, da človeštvo rešijo pogube!”
    · K takemu “verouku” ni treba pojasnila. V Hrušici se je primerilo, da je celo pater Fidelic iz Stepanje vasi poslal pismo z mrtvaško glavo, v katerem z grožnjo od nekoga zahteva spisek oseb, ki delajo za OF.
    · Na strani 22 omenjeni invalid, poročnik Rebolj je bil ustreljen od dveh lopovov, od katerih je imel eden črna očala. Eden ga je vprašal, kje je izgubil nogo. Ko je odgovoril, da pri preobratu Jugoslavije sta pahnila ženo proč in z več streli invalida ustrelila, odnesla pa razne drobnarije. Na vrata sta po odhodu natisnila pečat črne roke.
    · V noči od 24. Na 25. Aprila so popolnoma izropali rodbino Alojzija Kosarja v Novih Jaršah in odpeljali njegovo ženo proti tomačevem. Za njo ni sledu.
    · Ponoči so odpeljali mater petih otrok Poldo, ki so jo našli čez 14 dni v mivki ob Savi s polomljenimi udi in tako razmesarjeno, da jo je mož spoznal le po obleki. Zlato zobovje ji je bilo izruano.
    · Na ljubljanskem letališču so našli tri trupla deklet rez glav.
    · 18..5. je bil ustreljen Martin Jordan na Verdu, ko je pasel kozo.
    · 500m od dolenjskega bloka smo kmetje orali in pri tem našli tri trupla.
    · 2. junija so spet našlli na aerodromu v opuščenih ajrkih dve trupli mladih deklet z razbitimi lobanjami. Ena od the je bila oblečena samo v perilo. Očividec je zatrdil, da sta bili trupli v jarkih kakih 4-5 tednov.
    · Ena izmed likvidatorskih skupin ima svoje gnezdo v 15. Domobranski četi na Škofljici. Nekdo izmed njih se je pohvalil, da je eden od “Črne roke” 18.junija na Dolenjski cesti ubil dve, druga skupina na Škofljici pa tudi dve osebi. Na blok prihajajo črnorokci maskiani in domobranska straža jih pusti skozi, če ni nemške patrole v bližini. Pri svojih zverstvih trosijo letake s pozivom, da se naj vsi Slovensi strnejo v borbi za poštene ideale!
    · V taki borbi, v katero so se strnili vsi mračni elementi na Slovenskem, so v noči od 9.junija v Dravljah maskirani morilci pobili profesorja Tehnične srednje šole Štirna in njegovo 18-letno hčerko. Vse področje je bilo od te borbe okrvavljeno. Ubijalci so izropali vso zlatnino.
    · Na bloku pa so se razburuli domobranci:”Kaj se razburjte! Kaj mislite, da smog a mi?! “ Toda morilci so bili oblečeni v domobranske uniforme, preko njih so potenili nekake cunje, obraze in roke pa so si namazali s sajami. Po umoru so pustili na zidu znak Črne roke.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    Isto noč od 8. Na 9. Julija so verjetno isti zločinci ubili sestro profesorja Franca in Antona Vodnika.
    · Vsa poročila, ki z velikim težavami prihajajo iz Ljubljane stalno navajajo ista imena. Za voditelja “Črne roke” označujejo dr. Marjana Zajca, Rudolfa žitnika, trgovca Frenka Odona, Franca Juvana, čevljarja Krupeja, Božidarja Leskovca, jurista za Bežigradom. Na primorskem imenujejo med vodilnimi člani majorja Bitenca in domobranskega oficirja Emila Savellija, uradnika čekovnega urada, ki nosi nemško odlikovanje. V Dornberku sodelujejo Dušan Brce, Sinigoj, saksida in Pavlica. Zvezo s “črno roko” vzdružuje Rudolf Guštin. Janko Debeljak z Dolenjske cest je izjavič, da bodo vsakogar likvidirali po najkrajši poti, ki je zadostno osumljen. Ko so ustrelili mežnarja Presetnika in njegovo sestro, je izjavil domobranski kapetan na Ježici Marjan urbas:”Sava je dovolj globoka za take ljudi:” Na Ježici sodeluje pri “črni roki” policijski agent Jože Pernišek.
    · Imenuje se izvršni odbor “Črne roke”:Kreiper, Jeločnik, Rupnikov osebni čuvaj Džin, t.j. Slavko Krek, Kociper in inž. Sodja. Kot glavne člane “Črne roke” označujejo poročila Franca Šaleharja, ki deluje na Lipoglavu. V okolici Šentruperta spade k taki bandi Oton podlesnik. Skupino vodita Marko Jakoš in Jože Deželan.
    Radi se predstavljajo z novo “ilegalo”, ki je zelo priljubljena pri Nemcih. Vodja take ilegale je bil neki Grum, ki je zbral 80 fantov, med njimi so bili tudi voditelji “Črne roke”: JAnez Marn, Rado Prijatelj, Rado Šalehar, dr. Smajd, major Bitenc, Smrsu in Križman.
    · Ta motna golda krvi, solza in trupel je motna tudi v vsem drugem. Domobranci, “črna roka”, ilegala, vera. Dr. Marjan Zajc trdi, da je “Črna roka” nacionalna, dr. Juvan, da je klerikalna. Je pa – zločinska.
    · Na vrhniki se je 27. Aprila 1944 sestal odbor v katerem sta advokata Marjan Marolt in Stanko Zupan, bivši občinski tajnik Jerina in lekarnar Hočevar Stanko. Odbor ima za svoje delo 4 agente z nemškimi legitimacijami in po 6000 lir mesečne place. Naloga the agentov je odkrivati terensko mrežo in zbirati material za “likvidacijo” simpatizerjem OF.
    · Na Dolenjskem je vodja te tolpe Janez Marn, jurist iz Hudega pri Trebnjem, s prevzetim imenom Črtomir, zato se imenujejo njegovi banditi večkrat tudi “Črtomirovci”. Mož je partizanski deserter in je imel celo vidno mesto v naši vojski. Je pa brez prave narodne zavednosti, brez občutka za tovarištvo in požrtvovalnost, ljubitelj lagodnega življenja in nezdravo ambiciozen. Pozabil je, da so m Italijani ubili očeta in požgali hišo. Sam izgubljenec je šel sedaj med izgubljence in se postavil na čelo bandi, ki mori nedolžne ljudi. Njegov namestnik Drago Prijatelj iz Ponikev, intendant Janez Saje, brat Jožeta. Pri sebi imajoo tudi duhovnika. Ta odred se pomika po vsej pokrajini, sestavljen je iz dveh čet, ki imata 17 mitraljezov in več brzostrelk. Banda se je pojavila v različnih krajih, pri Šentrupertu, Sv. Križžu, Čatežu in Primskovem, v dolomitih in na Notranjskem. Njena nasilja in zverstva bomo opisali pozneje.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    V Logatcu se je sestal odbor “Črne roke” 16.aprila 1944 b župnišču. Navzoči so bili neki Leskovšek iz D. Logatca, Cankar iz Nove vasi, Arher, Anton Maček in nam že znani Viktor Berlot ter sklepali o umori 7 ljudi, ki so jih tudi tisto noč umorili. O tem pozneje.
    · V Grosupljem se je krila “Črna roka” pod nazivom “informacijski štab”, ki so mu pripradali Kužnik, župan okoliških vasi Alojz Mehle, Nace Ahlin, cene Mehle, Zavrl itd., ki so naravnost strahotno morili vse, kar je prišlo na njihovo listo. O njihovih zverstvih bomo govorili pozneje.
    “Črna roka” deluje tudi v trstu, kjer ima na vesti umor dr. Stanka Vuka in njegove žene. Belogardist Jazbec je sporočil žrtvi smrtno obsodbo.
    · Pojavila se je tudi na gorenjskem in Primorskem. V postojanki Velikih Lašč je 7 članov “Črne roke”, med njimi brata Ivan in Jože Peček, iz Medvedjeka pri Velikih Laščah, oba partizanska dezerterja in bivša belogardista. Zlikovca se preoblačita po štirikrat dnevno, stikata med ljudmii, včasih v civilu, včasih v raznih vojaških oblekah.

    · Vodja “Črne roke” v Kočevju je havelka Danilo, bivši uradnik OUZD. Člani se shajajo v dveh bunkarjih na levem bregu Rinže proti Črni hosti. Havelikov izvrševalec je Alojz Vodušek. Vseh članov je v Kočevju 82. Sestavili so spisek oseb, ki jih je treba internirati in po tem spisku je bilo 19.8. odpeljanih iz Kočevja 75 ljudi.
    · Proti nepoučnemu ljudstvu se krije “Črna roka” z nevidezno ilegalnostjo, je pa v zvezi z Nemci, od katerih dobiva denar, orožje in opremo. Njen agitator na Notranskem, Kaplan Ivan laurih, je priznal, da deluje Črna roka pod krinko ilegalnosti. V vasi Podlipa so se srečali “Črtomirovci” in Nemci in sta se komandata tolpe pozdravila. Imajo celo nekak program, namreč samostojno Slovenijo (brez Koroške) v federativni kraljevini Jugoslaviji pod kraljem Petrom II. Program je dalje “protikomunističen”, smatra se – po besedah dr. Branka vrčona – za sestavni del redne jugoslovanske vojske. Glede na zveze z Nemci, ki so gori omenjene in v zvezi s časom nastanka, pa je upravičen sklep, da je ta program le pesek v oči, da pa je “Črna roka” v resnici nekakšen domobranski gestapo, ki ga uporabljajo Nemci spričo svoje stistke na fronti.
    · In tako lahko trosijo listke s svarili, podpisanimi po naslikani črni roki, njena slika na zidu bodi napoved bodočih ali sled že storjenih zločinov neposlušnim ljudem. Ljudje v Ljubljani skrivnostno izginjajo. Le nov grob, ki se pokaže ob kakem samotnem gozdu, truplo, ki ga naplavi sava ali ki ga potegnejo iz Ljubljanice, krik smrtnega strahu v samotni ulici ali strel – to so sledovi “Črne roke”. Iz objema žena, od otročičev trgajo očete in može, od skrbnih staršev fante in dekleta, brez izbire, brez izjeme, brez milosti. Vse mora pasti, kar se ne ukloni, kar ne veruje, da je zveza z nemškim okupatorjem rešilna za Slovence.
    · Ali bodo ljudje spregledali? Se bodo zavedli, da jim sedi na tilniku sedi vedomec, ki jim pije kri? Kdaj, če ne sedaj, bodo zvrgli s sebe ta jarem?
    · Fašistično – domobranski terror v Ljubljani pa se nadaljuje. Dr. Rainer je razpisal mobilizacijo za letnike 1923, 1924, 1925, ne meneč se za statut še vedno “italijanske pokrajine”, da prebivalci te pokrajine niso vojno obvezni. Zagrozil je celo z represalijami družinam, če bi se svojci odtegnili vojaški službi. Bedake in lahkomiselneže, zapeljance in prisiljence pa je ujelo to nasilje v svoje mreže, ko so dne 20.4.1944 prisegli zvestobo Adolfu Hitlerju, največjemu krvniku slovenskega naroda in človeštva.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    TEROR NA DOLENJSKEM IN NOTRANJSKEM

    ZAČETEK
    Kmalu po končani veliki jesenski ofenzivi so začeli domobranci sami ali pod vodstvom Nemcev iz utrjenih postojank vdirati na posamezne dele osvobojenega ozemlja.
    Ob razpadu Italije so Nemci v Planini obesili tri vračajoče se internirance, pozneje je bilo tam ustreljenih 13 talcev, ki so bili privedeni iz Notranjske. Požgali so hišo Rudolfa Rusa, ki sta jo Nemcem pokazala IVAN SELAK in JOŽE TEGELJ.
    Prve dni Novembra 1043 je prišel domobranski poročnik 37 letni Franc Debevc iz Borovnice, bivši uradnik pri vzajemni zavarovalnici in eden izmed glavnih voditeljev bele garde v Borovnici, k materi želez. Čuvaja 28 letnega Toneta Majarona v čuvajnico blizu borovniškega mostu in vprašal za sina.
    Ko mu je odgovorila, da je v službi je potegnil revolver in ga naperil v njeno čelo. : » To bo njegova služba!«
    11.11. je to grožnjo izpolnil. Ponoči so prišli 4 domobranci, poročnik FRANC DEBEVC, FRANC ORH iz Borovnice, IVAN KOVAČ, p.d. PRISTAVČEV z Brega. Odvedli so fanta kakih 50 m daleč po progi in ga tam ustrelili. Truplo so položili na železniške tire, da bi umor prikazali kot železniško nesrečo. Strojevodja prihajajočega vlaka pa je truplo opazil, pravočasno zavrl, ugotovil da je ustreljeno in ga potegnil s tira. Domači župnik CIRIL JERINA ni dovolil žalostinke na njegovem grobu.
    Domobranci iz Rakeka so odgnali drugega čuvaja in ga pri Verdu ustrelili. To je bil Strmšek, ki so ga s silo odtrgali od žene in obupano jokajočih otrok. Isti zločinci so ustrelili neko 70 letno ženo iz Zale in pustili truplo nepokopano v gozdu.
    10.12. so domobranci iz Kostanjevice aretirali Lojzeta Vegela iz vasi Brezovica nad sv. Križem. Odpeljali so ga v Kostanjevico in ga z debelim trtnim kolom do smrti pretepli.
    11.12. 1943 so v Hrastini nad Ostercem na Laptah isti lopovi pobili do smrti dva mlada fanta, Jožeta Kukiča in Jožeta Sintiča oba iz St. Ruperta, ki ga bomo še večkrat srečali.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    MORILCI IN SODNIKI

    10.12. sta v Breški vasi, okraj Št. Jurij, Miha Kostrevec in Bruno Hercog kuhala žganje. Domobranska patrola pretvarjajoč se da so partizani ju je poprosila za okrepčilo. Čim pa sta tako podprla partizane so planili nad njiju, ju zvezali, tolkli, odpeljali v dolino, tam ubili in ju pustili v mlaki krvi gola na cesti.
    Zaklal ju je lastnoročno NACE PENCA, ki mu je ljudstvo dalo ime »MORILCA ŠENTJERNEJSKEGA OKRAJA«.
    Vse ljudstvo je obsojalo ta zločin. Domobranci so se morali oprati in najti krivca. Zato so kmalu zatem vdrli v vas Pristava pri Sv. Križu v hišo Ivana Žnideršiča. Vodil jih je Nace Penca, spet preoblečene v partizane. Pozdravili so z našim pozdravom »Smrt fašizmu-Svoboda narodu!« in obtožili Žnidaršiča umora Kostrevca in Hercoga. Pred hišo so uprizorili sodišče. Žrtev se je zagovarjala da je somišljenik OF in da je vedno podpiral partizane, pa da zato vendar ne bo ubijal drugih somišljenikov OF. S peklenskim zadovoljstvom je potem Nace Penca zasadil nož v njegova prsa. : » Vidiš, partizanski pes, tako znamo zasliševati!« Dvajsetkrat ga ja zabodel do smrti. Nato so ga oplenili, si denar razdelili, vola pa odgnali k svoji posadki v Kostanjevico, govoreč ljudem, da so krivca umora Hercoga in Kostrevca kaznovali, vola pa zaplenili partizanom. Po Žnideršiču so postali žena in otroci brez sredstev.
    V začetku leta 1944 so domačini pri Črnem vrhu pri Logatcu ujeli učiteljico Ljubo iz Zadloga. V Hotedrščici so jo javno zasramovali, v Logatcu pa tako pretepli, da ji je viselo meso iz telesa. Odvlekli so jo dva km iz vasi, jo tam ustrelili, zvlekli v grmovje in pokrili s snegom.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    MAŠČEVANJE »JUNAKOV«

    10.1.1944 so Nemci in domobranci pri Rakitnici napadali Cankarjevo brigado. Ker pa niso imeli uspeha in so sami utrpeli velike izgube, so z minometi in z zažigalnimi kroglami zažgali poslopja kmetom, Francu Kaplanu, Antoniji Beligoj, Karlu Goršetu in Antonu Trdanu, v vrednosti predvojnih 410.000 din. Po ponovnem neuspelem napadu pa so prišli v hiše in z vžigalicami zažgali vsa gospodarska poslopja z gospodarskim orodjem in serom vred, dasi v bližini ni bilo nikake vojne akcije.
    Oškodovanci so: Jože Henigman, Franc Trdan, Neža Trdan, Franc Lovšin, Janez in Anton Henigman, Franc Beligoj, Franc Klun, Janez Vidervol, Franc Gorše, Janez Trdan, Jože Oražen, Janez Hočevar, franc Levstik, Franc Henigman, Franc Debeljak, Franc Mrhar, Marija Černe. Tem ljudem so zgoreli skednji, seno in gospodarsko orodje v vrednosti 645.00 din.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    NOČNI POKOL

    13.7.1943 so domobranci iz Borovnice ubili Ivana Demšarja. Nalog za ta umor je dal domobranski major Ludvik Kolman, 42 letni odvetniški pripravnik iz Štajerske. Med morilci so bili domobranski narednik FRANC URH, CIRIL KRŽIČ, IVAN KOVAČIČ ter IVAN in ANTON KOVAČ.
    23.7. 1943 so domobranci odgnali 70 letno mater padlega partizana, Marijo Gradišar iz Zale pri Rakitni in jo 10 minut od Rakitne ustrelili. Drugi dan so truplo našli ljudje, ki so grabili listje. Sum pada na bivšega jug. Por. MAKSA KUNSTLJA.
    29.1.1944 ponoči sta Jože Horvat, sodni uradnik iz Kostanjevice in njegova žena zaslišala ropot po vratih. Na vprašanje kdo je so zunaj odgovorili da so partizani. Ker pa nista odprla, so nočni obiskovalci udrli skozi okno. Žena se jim je postavila naproti, a eden od zlikovcev jo je udaril s pištolo po glavi. Zbežala je ven in videla da so domobranci obkolili hišo. Jože Horvat se je med tem skril na podstrešje. Domobranci pa so ga našli. Dobil je strel v stegno in čeljust, ter udarec s kopitom po glavi. Onesvestil se je. Zvlekli so ga iz hiše ga zunaj davili, končno pa so mu razbili glavo, da je brizgala kri in možgani na vse strani. Žena je spoznala IGNACA PENCO in domobranca BECA iz Sevnice. Umor je bil izvršen po nalogu komandanta Benedičiča, bivšega odvetniškega koncipijenta iz Celja, domobranca v Kostanjevici.
    Januarja so Nemci ubili pri Rašici Toneta Škerla, tajnika okrajnega odbora na Velikih Laščah in ga pokopali kar ob cesti. 27.5. pa so truplo spet odkopali in ga zagrebli na pokopališču na Turjaku.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    ŽRTVE OVADUŠTVA ŠT. 1

    Domobranci imajo svoje zaupnike tudi v našem zaledju. Ne meneč se za ljudske žrtve in imovino ti ljudje vohunijo in sporočajo Nemcem svoja dogajanja. Zato so Nemci 25.1. iz letal vrgli mnogo bomb na Sodražico, da sta bila ubita dva prebivalca in dve hiši popolnoma porušeni. 13 pa zelo poškodovanih. Isti bombniki so vrgli bombe tudi na Ribnico in poškodovali več hiš, eno pa popolnoma porušili. Ruševine so tudi v Novi vasi. Naša vojska ni imela škode, pač pa nedolžni mirni prebivalci.

    REŠITEV VIŠNJE GORE

    12.2. so domobranci pod nemškim vodstvom napadli Višnjo goro. Bilo je 200 domobrancev in 20 Nemcev. Med poveljniki domobrancev so bili: CVETKOVIČ iz Grosuplja, AHLIN, KASTELIC in ŽIČKOV iz Krške vasi. Alojza Zavodnika so ubili na njegovem domu na Kodeljevi pristavi. 2 domobranca sta ga z bajonetom zaklala, tolkla po glavi s kopitom puške in streljala v truplo. Oropala sta ga za 15.000 lir denarja, za žepno uro in listnico z dokumenti. Ljudje trde da je ta rop izvršil bratranec žrtve, KASTELIC. Ubili so ujetega partizana, ki mu je kmet ALOJZ ZUPANČIČ stanujoč hišna št. 170 odklonil zavetišče.
    Po Višnji gori so ropali blago, ure, denar, živila, 16 koles, pisalni stroj, radijske aparate itd. Omenjeni kmet Alojz Zupančič je moral to naropano blago odpeljati v Grosuplje, kjer so mu za voznino in nagrado da je odklonil rešitev partizana vzeli konja in voz.
    Iz Višnje gore so bili ob tej priliki odgnani sledeči:
    Rudolf Pajk, krojaški mojster, Alojz Zupančič, gostilničar Jože Vouk, čevljar Ciril Vouk,dr. Vinko Hudelist, zdravnik Franc Groznik, sodni uradnik Anton Ahlin, Marija Aubreht, Ivan Juš, Ljubec, davčni uradnik Mihael Omahen, Kristina Meliher, Ljudvik Gams, postajenačelnik…
    Umor, rop,ječa, odgnan v Nemčijo je bil plod tega fašistično-domobranskega terorja na Višnji gori.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    TUDI OTROKE MORIJO

    V noči od 17. Na 18. 2. So domobranci z mučenjem prisilili brata nekega terenca, da je izdal skrivališče svojega brata, ki so ga poiskali in na mestu umorili. Tega dne so Nemci v Tomišlju, zaradi tega , ker je v boju padel nemški vojak, ustrelili 19 žensk, večji del mladih deklet in po hišah zaplenili vsa živila.
    19.2. so se otroci iz Zdinje vasi sankali na Trški gori. Domobranci so začeli mednje metati mine in ubili enega otroka, 5 pa ranili.
    21.2. zjutraj ob 7 uri so udrli domobranci v Jurko vas v hišo št. 19, kjer je dve uri poprej porodila Jožefa Cimermančič, rojena Kobe. Nemec, ki je bil med domobranci jo je hotel ustreliti, žena pa je dvignila otroka, da se je divjak vendarle obrnil proč. Dasi je žena, kakor tudi njena mater prosila naj ji puste živila zavoljo otroka in pa ker je šele komaj porodila, so ji odnesli liter masla, 2kg sladkorja, okoli 5 litrov vina, 50 jajc, ter dve ogrinjali. Med divjaki so bili : MARTIN ŠTANGELJ iz Jame, JANEZ JENIČ iz Stranske vasi in FRANC ŠUŠTARŠIČ iz Jame. Mož porodnice JANEZ CIMERMANČIČ je sam domobranec v Novem Mestu.
    20.2. se je izvedelo da so domobranci v Novem mestu ustrelili sina financerja Sermana, Kokalja, Vindotovo, Virtovo in še eno osebo.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    ŽRTVE OVADUŠTVA št. 2

    Cirila Škrbe in Danica Erbida sta 20.2. v Novem mestu izdali domobrancu VIKTORJU HENIGMANU nekatere objekte naše vojske v Žužemberku. Te podatki so bili tako važni, da so Nemci potem Žužemberk bombardirali brez škode za našo vojsko. Cirila Škrbe pa je medtem prišla v naše roke in za svoje izdajstvo že prejela zasluženo kazen.
    Po izdaji domobranskih špijonov je vrgel nemški letalec 22.2. bombo na nezasedeno vas pri Novem mestu, ubil neko kmetico in kmeta ranil, na vas Lakence, ki ni bila zasedena pa naši vojski vrgel 4 bombe in poškodoval več hiš.
    Enako se je zgodilo 25.2., ko so nempki bombniki bombardirali vas Kozaršče. Zgoreli sta dve gospodarski poslopji, Babinem polju je letalec z mitraljezom ubil otroka in nekaj hiš porušil, na dvorišče gradu je padla 100kg bomba.
    Tako domobransko ovaduštvo povzroča škodo in nesrečo le nedolžnemu prebivalstvu.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    RAZBOJNIŠKO GNEZDO V GROSUPLJU

    Ko so Nemci in Domobranci zasedli grosuplje, so prišli z njimi župan Ivan Mehle iz Stare vasi, Ivan Hren iz Malega Mlačeva, ki ga imenujejo ljudje »krvnika« propalica žandar iz Steklas iz Grosuplja,Jaka Kastelic iz Hrastja, Janez Travnik iz Mlačeva, Ivan Mehle, Alojz Mehle iz Perovega, Janez vidic iz Beljčjega vrha, Anton Godec iz Račne in Ivan Ahlin iz Plešavice so že Italijanom denuncirali ljudi in jim pošiljali sezname oseb, ki jih naj ustrele ali pošljejo v internacijo. Ljudja imenujejo kot stare ovaduhe Vido Bedenčičevo in njenega očeta, Bajžlja, Jako Kastelica in Dežmana iz Police, ki so vodili iz okoliških vasi žene, starce bolnike in otroke v grosupeljske zapore, kjer so jih mučili, pretepali in pobijali. Pri tem so sodelovali Anton Boštjančič iz Malega Mlačeva, Jože Horvat in podpor. Kavčnik iz Trebnjega. Žrtve v zaporu in mučilnici pri Butkoviču slačijo do nagega, jih pretepajo, stopajo s čevlji na vrat in glavo, večkrat trpinčijo do nezavesti. Cele dneve se je po Grosuplju slišalo vpitje nedolžnih ljudi.
    Pozneje se je iz teh zlikavcev formiral takozvani »informacijski štab« Odpeljali so nešteto žrtev, med njimi so orožnik Poljčan, franc Marinčič, Polič z ženo, Šuligoj z ženo, Pepca Perne, Alojz Pucihelj, Polde Boštjančič, Anica Gale, Ciril Štrublej, Alojz Fink, Angela Mehle, Alojz Rus, Rode, Franc Bučar, Jože Mežina, Franc Majcen, Jože Okoren, Franc Škulj, Anica Svete, družina Dolinšek, Perkova,Škerjančeva,Kandaretova dekleta, Štefan Kočevar, Bušljar, Zalar in drugi. Od teh je bil samo Štrukelj izročen Policiji. Za ostalimi je izginila vsaka sled. Postali so žrtve grosupeljske bande.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    POMAGAJTE NEDOLŽNI SMO

    Ko so domobranci napadli Polico, Višnjo goro in Št. Jurij, so žrtve vodili ponoči na morišča. Slišali so se kriki groze in vpitja na pomoč : » Pomagajte nedolžni smo!«
    Mnoge so odvedli v ljubljanske zapore. Pri tem jih je zasliševal Sedej, gradivo zoper žrtve so donašali JOŽE JANČAR iz Žalne, CVETO CVENK iz Gatine, MILAN SKUBIC iz Police, JOŽE in LOJZE HOČEVAR iz Stare vasi, KAREL AHLIN iz Grosuplja in drugi. Domobranski kurat MATIJA ŠČUK pa je te zločine zagovarjal, češ da je treba vse počistiti, sicer ne bomo zmagali.Pepca Erjavčeva, ki je bila članica Marijine Družbe se ga je pred smrtjo oklepala in prosila za življenje. Zaman, pasti je morala tudi ona zato, ker je imela brata v partizanih. Ljudje vedo za grobove žrtev v Grosuplju, Šmarju, Pod Zalogom, Lisičjem in pri Sv. Urhu in ne verujejo govoricam, ki jih trosijo domobranci, da so Erjavčeve, Galetove, Mencina in Puciher v Nemčiji.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

      • PRIČEVALCI

        … bo Hajsinger šel sedet.

  • PRIČEVALCI

    TUDI OTROKE MORE 2

    1.3. 1944 SO VDRLI Nemci iz Rakeka v jačini 500 mož in obkolili Dolenjo vas in Dolenje Jezero ob Cerkniškem jezeru. V Martinjaku so ujeli 15 letnega dečka, ki je bežal pre njimi na hrib Slivnica. Streljali so za njim in mu klicali stoj. Deček se je ustavil, se obrnil in dvignil roke. Zdaj se tarča ni več pomikala, lahko ga je bilo zadeti. Z 9 streli so ga ubili vpričo njegovih domačih. Dečku je bilo ime Mirko Premrov.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    POKOLI SE MNOŽE

    Iz gorenje vasi so domobranci 2.3. odpeljali Jožeta Grahuta in 2 dekleti, V Šmarjeti so aretirali učitelja Miheliča in kmeta Kirerja. Usoda teh ni znana. Lopovi so se razpršili po vaseh, streljali in metali bombe, ropali in strahovali ljudi.
    6.3. so domobranci v Rojah pri trebanskem vrhu v novomeškem okrožju ujeli tri partizane in dva druga, ki so jih strahotno mučili. Isto noč so mučili in ubili podpor. Miho Živca, ki so ga našli doma.
    Drugi dan so napadli okrajnega odbornika za Trebnje in partizana Toneta Grmovška iz St. Lovrenca. Prvi je pobegnil, drugega pa so ubili s 7 streli. Ljudje so spoznali v tej tolpi GLUŠIČA iz Mokronoga, JOŽETA in JANKA SAJETA, FRANCA SELEHARJA iz Blata, prof. OMAHNA iz Prudofa pri Trebnjem.
    Tretji dan so Nemci napadli vas Ribnico v okraju Straža in odpeljali tri fante, od katerih sta bila dva bolna. Hkrati so v Prapročah vzeli dvema kmetoma dva vola, več kokoši ter vso mast in meso.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    ŽRTVE OVADUŠTVA ŠT. 3

    10. IN 11. 3. SO Nemci po izdaji domobranskih ovaduhov iz zraka bombardirali vasi Zalno, Spodnjo Slivnico, Lepček, Zagradec, Plečivico. V teh krajih ni bilo naši edinic. V Žalni so bili ubiti 3 ženske, 3 otroci in 3 moški. Skoraj vsi so bili somišljeniki domobrancev. V Slivnici so iz ruševin izkopali 7 žrtev, v Zagradcu 2. Razvaline so ostale od vasi Plešivica, Zavrtača in Nova vas. Enote naše vojske niso imele škode.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    MRLIČE SKRUNIJO

    13.3. so Nemci in domobranci odpeljali iz temniške doline kam mlinarja Jakliča s Pustega Javorja. Drugi dan pa so domobranci pod vodstvom komandanta FURLANA iz Čučje Mlake in Bele Cerkve skozi Vinico vdrli v Škocjan, kjer so povabili s seboj kmetico Angelo Kočevar in njeno hčerko Tončko.Ko so ju pregnali izven vasi sta se morali sezuti in sleči, pa še sami so jima trgali obleko s telesa. Pred njima so potem postavili mitraljez in obe pokosili. Ena se je mučila še pol ure preden je izdihnila. Domobranci so po mrličih pljuvali in ju obmetavali z blatom. KRIVCA, ovaduha ljudje dobro poznajo, doma je iz bližnje vasi. Ne bo utekel roki pravice!
    SO TO ŠE LJUDJE?
    17.3. je okoli 200 domobrancev vdrlo iz Novega mesta pod zaščito nemških tankov. Prodrli so do vasi Prečna. Tam so poiskali mirnega prebivalca Miho Auguština iz gorenjih Sušic. Čeprav je bil brez orožja in se ni upiral, so ga domobranci odpeljali s seboj. Bili sta to 36. Domobranska četa pod poveljnikom stotnika Resmana in 40. Četa s komandirjem poročnikom Špilarjem. Iskali so žrtve. Domobranec AVGUST LAMPE, ki je med tem že padel v roke pravice in njegova žena Valčka sta izdala kraj na Novi gori, kjer je pri kmetu Lavriču ležala bolna mlada Helena Sedajeva. Vlekli so jo iz hiše v Gornjo Stražo in tam privezali h Kozolcu. Popoldne so jo gnali mimo gradu Zalog pri Prečni in jo tam nečloveško mučili. Med zverinami so bili : AVGUST LAMPE, IVAN DAROVIČ, ALOJZ SPRINGER iz Dol. Straže, JANEZ ŠIMC iz Dol. Straže in JOŽE JANČAR iz Češke vasi. Springer je Sedajevo tako tolkel s kopitom puške, da je imel vse kopito razbito in okrvavljeno, ko se je vrnil v Bršljin. Žrtvi so izkopali eno oko, ji večkrat prebodli dojke, polomili roko in nogo.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    AVGUST LAMPE je izpovedal, da je Sedajevo zajela 36. Četa in jo izročila 40. Četi, ki je umor izvršila.
    Truplo je bilo najdeno ležeče na hrbtu, okoli spolovila je imelo več ran, večkrat je bilo prestreljeno z brzostrelko. Kako cinično so nasprotniki odpravili zverstva nad Heleno Sedajevo, se vidi iz številke 96 novomeškega domobranskega lističa: » Za blagor očetnjave« z dne 21.3.1944, ki piše dobesedno : »Sedajevo Heleno so komunisti z velikimi slovesnostmi pokopali v Straži.« Videti je da jim je bilo veliko za njo in da so naši fantje prav zadeli. Še pred kratkim se je širokoustila : » to bo slovesnost ko bomo zopet korakali v Novo Mesto.« »Pa je odkorakala v zemljo.«
    21.3.1944 so domobranci iz Ribnica, ki sta jih vodila poročnik FRANC PLIBERŠEK in IVAN GREBENC po izdaji izsledili skritega in bolnega 19 letnega dijaka Draga Zalarja. Najpoprej so ga izpustili. 30.3.1944 pa so ga odpeljali v Vel. Lašče, kjer ga je zaprl domobranski poveljnik JEREBIČ. V zaporu v Ribnici so ga pretepli domobranci: FRANC ORAŽEM, dijak iz prigorice, ANTON GORŠE, kmečki sin iz Dol. Vasi, ANTON BOJS, kmečki sin FRANC MRHAR, kmet ter bivši podnarednik ANDREJ PETELIN in ALOJZ ČEŠAREK iz Ribnice. Polomili so mu noge in ga neusmiljeno pretepali, nato pa so ga do smrti pobili. Pri umoru so sodelovali : JOŽE HENIGMAN iz Goriče vasi in DRAGO KRŽE iz Ribnice. Mati slednjega pa je Zalarja izdala.
    17.3. je druga kolona domobrancev napadla Ribnico. V šoli so ustrelili 7 zajetih partizanov, nato pa trdili da so padli v borbi. Teden dni kasneje so za vojašnico v Ribnici ustrelili še 7 žrtev, med njimi 1 žensko iz Ribnice in jih zagrebli v okope pri vojašnici. Govoričili pa so spet, da so jih odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Sedajevi je namška bomba ubila očeta, mater in brata. Sama pa je padla v roke domačih morilcev.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    SV. JOŽEF —- ZAŠČITNIK MORILCEV

    Malo pred Jožefovim 18.3. je župnik Franc Cerkovnik iz Št. Jerneja pokazal neki ženi podobo od Sv. Jožefa in dejal: » Vidite to je podoba sv. Jožefa! Na njegov god bo tekla kri v potokih! Brat bo klal brata, oče sina, sin očeta, skratka mnogo družin bo uničenih, da bo enkrat za vselej uničena ta partizanska golazen!«
    Ženica je odgovorila: » Oprostite gospod župnik, ne razumem vas. Do sedaj so nam vedno govorili, da naj se obračamo s priprošnjo radi varstva k sv. Jožefu. Sedaj pa naj postane sv. Jožef tisti, ki varuje one, ki družine pokončujejo. Res gospod župnik, oprostite mi da ne razumem.«
    Prav na praznik sv. Jožefa so domobranci iz Nove cerkve vdrli na Vinji vrh, kjer so med mašo razgrajali, se opili, ljudem grozili, na slepo streljali in metali bombe. Ena taka bomba je ranila 3 otroke, enemu je odtrgala nos, drugemu izbila oko.
    20.3. so domobranci v Grosupljem umorili železniškega uradnika v pokoju Poliča in njegovo ženo.
    21.3. so domobranci ujeli ranjeno partizanko Vido Gromovo. Domobranec Janez Jenič iz Stranske vasi ji je odrezal prsi in jih vrgel med noge, nato pa ustrelil. Istega dne je ta zločinec mučil tudi ujetega partizana Bogdana in ga nato ustrelil.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    MORE TUDI ZARADI DENARJA

    25.3. so domobranci vdrli v vas Breg. Tam so ubili krojača Franca Kočoroka iz vasi Laze in Antona Jorasa, konjača iz Ribnice. Prvega so odgnali iz doma v spodnjem perilu do bližnjega kozolca in ga tako dolgo prebadali z bajoneti, dokler ga niso zaklali. Med morilci je bil tudi Drago Pirc, p.d. Matijevkinov iz Žigmaric.
    K Jorasu so prišli kupit težko svinjo za 9.000 lir. Med kupčijo so se nekaj sprli in zato odpeljali Jorasa na poveljstvo. Ko so ga izpustili ga je domobranski spremljevalec ustrelil in mu vzel tudi 50.000 lir, ki jih je imel pri sebi. Njegova hči je to naznanila nemški komandi, kjer so se delali ogorčene, toda žrtev je bila mrtva in zločinci svobodni.
    Zvečer istega dne so iz Dolenjih Laz odpeljali 3 osebe, med njimi 60 letnega očeta nekega partizana, z Brega pa eno žensko.

    ENAKE METODE

    Sploh so domobranci po vzoru Nemcev iz vseh krajev odpeljali mnogo ljudi. 26.3. Francko Kožarjevo, Pavlo Resničevo, Nežo Andloškovo, vse iz Hrovače, Jožeta Babiča, Ivana Lovšina, Angelo Kodričevo, vse iz Dol. Lazov. Iz vasi Bukovce so odpeljali 2 osebi. Z vsemi so med potjo nasilno ravnali. Po hišah teh žrtev so kradli, domače pretepali, grozili in se razburjali, češ da se še vrnejo. Iz Šmarjete so odpeljali v Nemčijo Kristino Kresovo, Olgo Koširjevo in Avgusta Jakšeta iz Dol. Straže, iz vasi Cegelnica paso Nemci odpeljali v novomeške zapore Franceta Vovka in njegovo hčer Mimi.
    26.3. So Nemci zahtevali od Marije Erjavec iz Bukovice, da jim mora prinesti ključ od mlina, ki je last aretiranih kmetov Pungerčevih, v Vagenšperk. Pridržali so jo 2 dni pri sebi, potem pa so ji veleli naj gre domov. Do meje sta jo spremljala dva Nemca. Tam sta ji ukazala naj gre sama domov. Ko je nadaljevala kak kilometer poti po gozdu, so ljudje iz iste smeri zaslišali dva strela. Čez tri dni so našli Erjavčevo tam mrtvo.
    Iste metode učiteljev in učencev, gospodarjev in hlapcev.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    SLOVENEC SE JE POHVALIL

    Še isti dan 26.3. so pokazali domobranci, da znajo tudi oni tako. Iznenadili so narodnega odposlanca šmarješkega okraja Martina Andrejčiča iz Telčic in ga v gozdu pri Škocjanu ustrelili. Sezuli so mu čevlje, truplo pa pustili v grmovju.
    27.3. so zagrešili veliko zverstvo. Vdrli so v Stražo in tam zalotili bivšega občinskega pravnega referenta na Bledu, Toneta Mišiča iz Češče vasi in učiteljico Jožice Venturinijevo, rojeno Cetin. Oba so strahotno mučili. Izbili so jima zobovje, iztaknili oči, razbili glave in razmesarili trupli. S prstov so jima pobrali prstane in ju popolnoma izropali. Med morilci so spoznali JENKA iz Straže in MIRKA ZUPANČIČA iz Potoka pri Straži. Očitno sta bili žrtvi izdani in so morilci vdrli v ta kraj prav z namenom da umore baš ti dve osebi.
    »Slovenec« je posebej poročal o tem zločinu z velikim zadovoljstvom.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    JUSTIFIKACIJE, UMORI ITD.

    29.3. so domobranci odpeljali Karla Potočarja iz Mirne peči v Novo mesto, kjer je bil 4.6. na glavnem trgu ustreljen. Prebivalstvo ni bilo pozvano, da temu grozodejstvu priisostvuje.
    24.3. so domobranci v dobrepoljskem okraju v vasi struge ubili mirnega prebivalca Antona Kraševca, prav ko je klal prašiča in mu vse izropali. Aretirali so ga s pretvezo, da jim mora pokazati pot v Zapotok. Dobil je tri strele v glavo in energa v prsi, ter obležal v vasi Lipa.
    Odpeljali so Jožeta Noseta in Franca Strehova.
    Iz okraja Št. Jurij so odgnali vso družino Mohorpo izdaji neke Škerjančeve iz iste vasi. Iz Ponove vasi so odpeljali Jožeta Zupanca in njegovo ženo. Iz Javorja, Antona cento iz Laz, Franca pečečnika iz Podloga in Marjeto Škrlj iz Turjaka.

    ŽRTVE OVADUŠTVA ŠTEV. 4.

    27. in 28.3. so nemški avioni spet obsipavali mirne vasi z bombami po samotnem izdajstvu domobranskih ovaduhov. 28.3. so vrgli 14 težkih bomb na vas Rob in jo razen 4 hiš popolnoma porušili. Vse porušene hiše so last pripadnikov in svojcev domobrancev. Rušili so tudi vasi Dane, Lipovščico, Glince, Zapotok in sv. Gregor.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    PADALCI

    Vsakemu Slovencu utripa srce hitreje, ko zagleda na nebu številne jate zavezniških bombarderjev in lovcev. Ve, da nosijo kazen za hitlerjevska zverstva nad nemške tovarne in plavže, rafinerije in skladišča. Včasih po kakem boju poškodovano letalo ne more naprej. Pokaže se bela pika – padačo, na njem pa ameriški letalec, ki išče rešitve na našem ozemlju. Ko pristine, zagleda rdečo zvezdo na kapah vojakov, ki mu hite na pomoč – in rešen je! Mnogokrat sem bil v družbi z njimi, z Londončani, z Južnoafrikanci, Newyorčani, Palestinci in Škoti. Sami mladi fantje.
    Tudi 19.3. se je rešil pilot nad Prečno. V vasi Rudo je prenočil pri Francu Vircu. Drugi dang a je povabil k sebi župnik, ga gostil in zadrževal, med tem pa poslal v Novo mesto po nemce, ki so ga zajli in odpeljali v Novo mesto.
    Na binkoštni ponedeljek, ko se se zavezniška letala vračala iznad avstrijskega ozemlja, se je na kamniško okrožje spustilo 8 padalcev, od katerih so jih 6 rešili partizani, dva pa sta padla v vas Podhruško v Tuhinjski dolini. Domobranska simpatizerja Franc Homer in Florjan Mesar sta se dogovorila, da ju bosta izročila Nemcem. Mesar, ki je znal angleško, ju je zadrževal. Dasi sta padalca hotela do partizanov, je to vaščanom zamolčal, njiju pa je prepričeval, da ne ve za partizane, ki so zelo daleč. Slednjič so prišli Nemci in domobranci, ter odvlekli padalca v Kamnik. Množice kamniškega okrožja so zahtevale kazen. Naši organi so oba izsledili – postavljena sta bila pred sodišče in 5.4. kaznovana s smrtjo. V utemeljitvi sodbe je rečeno, da njun zločin ni manjši, kot če bi ga izvršila nad pripadniki naše vojske.
    Ma vratih pri Čepovanu so domobranci iz Sv. Lucije zahrbtno napadli padalca Kneza in njegovo ženo. Knez je koroški Slovenec, ki je odšel v Ameriko, ko je Hitler zasedel Avstrijo in je bil v angleški vojski letalec. Domobranci so mu napravili zasedo in ko se je padalec v spremstvu žene oddaljil neoborožen od hiše, so ga napadli, a on je naglo odskočil in se pognal v prepad. Njegova usoda še ni znana. Ženo pa so pretepali, čeprav je bila v 7.mesecu nosečnosti in jo slednjič ubili. Ljudje so s cvetjem zasuli njeno truplo. Žrtvi je izdal Kovačev Ador s Slapa.
    Neki letalec je padel z letala blizu Gorenje vasi pri Logatcu. Domobranci so ga pobili, mu razbili čeljust in mu pobrali iz ust zlate zobe, zaradi prstanov odsekali prste ter mu odvzeli uro in vse kar je imel. Njegov tovariš, ki je tudi padel med domobrance, je spraševal po Titu. Domobranec ga je hotel prijeti, padalec pa mu je pljunil v obraz in se srečno prebil do partizanov, ki so ga rešili.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    Dne 29.5. je strmoglavil ameriški bombnik nad Malo planino pri Kamniku. 2 člana posadke sta pri pristanku zgorela, 2 pa sta bila ranjena. Oba so partizani tako rekoč iztrgali okupatorju iz rok. Pozneje so našli še 2 padalca, ki sta se skrivala. Ker so enega izmed padalcev partizani izrgali iz rok gestapovcev, so Nemci iz jeze zažgali 3 hiše. Dne 2.4. je bil veličasten pogreb obeh mrtvih pilotov na Mali planini, ki so se ga udeležili vsi vodilni člani našega gibanja.Častna četa je oddala salvo, grob so obložili s kamenjem in položili nanj venec planinskih rož. Na križ so položili čeladi pokojnikov, identiteta trupel se ni dala ugotoviti.
    Domobranski časopis “Za blagor očetnjave”, ki izhaja v Novem mestu, pa je v številki 95 z 20.3.1944 s posebnim zadovoljstvom poročal, kako so zavezniške avione nad krškim poljem napadli nemški lovci in da je bil uspeh tega več sestreljenih ameriških letal in padalcev, da je samo v domobranske roke prišlo 5 Američanov, Nemci pa so jih dobili še več.
    Domobranski komandant Mrak iz Brasnic je v Šentjerneju govoril ljudem, naj ne verujejo, da Angleži nosijo partizanom obleko. Obleka, ki jo nosijo partizani, je last tistih Angležev, ki jih partizani pobijejo, kadar se rešijo iz letal.
    Kmalu smo zasledili tudi v “Slovencu” in “Slovenskem domu” posebno propaganda, namreč, da mi zavezniške letalce, ki se s padalom rešujejo na naše ozemlje pobijemo!
    Domobranci se v svojem lističu “Za blagor očetnjave” št. 109 od 4.4.1944 norčujejo iz angleških padalcev v pesmici v kateri jih imenujejo s psovko John Bull in opisujejo, kako partizani poberejo padalcem škornje, jopič, bluzo, srajce, hlače, pas, prstan, uro, mošnjo, čokolado in topak. Profesor Šubic je celo dodal temu ilustracije.
    Naj govori namesto mene npr. Ameriški letalec john I. Petit: “Dne 19.3. smo se vračali iz zračnega napada in hiteli na našo bazo v Italiji. Protiletalska obramba je zadela naš aeroplan, da smo morali odskočiti s padalom. Ko sem pristal na tleh, sta se mi približala dva dečka in m spremila do gruče ljudi. Po rdečih zvezdah na kapah sem jih spoznal za partizane. Odleglo mi je, čutil sem, da sem na varnem. Peljali so me v neko vas in me okrepčali, in neka žena, ki je govorila angleško, mi je povedala, da me bodo poslali v bolico. Sedaj se imenitno počutim, moje rane so skoraj zaceljene, in kmalu bom šel nazaj na svojo bazo. Partizani silno pazijo nan as, ravnajo z name, kot bi bili doma in nam dajejo najboljše, kar imajo. Kar se tiče zdravniške postrežbe, ne bi mogli imeti boljše. Prepričan sem, da bo vsak Američan, ki je nekaj časa preživel s partizani, povedal isto. Jugoslovanska Osvobodilna vojska je čudovita organizacija. Mnogo prispeva v tej vojni tudi s tem, da rešuje ameriške padalce. Hvaležen sem partizanom za vse, kar so storili meni in drugim Američanom”

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    Primerjajmo, kako je ravnal župnik iz Prečne in kako mi, očitno posadko istega letala in istega dne!
    In še eno izjavo kapetana Jima godwina, šefa zavezniške vojne misije pri našem Glavnem štabu: “Kot šef anglo-ameriških zveznih oficirjev pri Glavnem štabu Slovenije se zahvaljujem NOV in POS in Slovencem, ki podpirajo Osvobodilno gibanje pod Titovim vodstvom, za njihovo izredno pozornost, prijazno ravnanje in zvestobo zavezniški stvari, ki jo kažejo tudi v tem, da prevažajo, hranijo, jemljejo pod krov in strežejo ranjenim ameriškim pilotom, ki jih je sestrelil nemški napadalec. Slišal sem lažne vesti, ki imajo svoj izvor v nemški propaganda, da so partizani razmrcvarili ameriške piloto in slabo ravnali njimi. Govoril sem s slehernim ameriškim pilotom, ki se je spustil na splovensko zemljo, odkar sem tu v službi, in vsak od njih mi je poročal samo, da so pristaši osvobodilnega gibanja v Sloveniji najbolje ravnali z njim. Letalci so mnenja, da ste čudoviti ljudje in ponosni so na to, da morejo biti z vami med vašo osvobodilno borbo. Zagotavljam vam, da sleherno zavezniško letalo, ki leti nad vašim ozemljem ve za vašo plemenito borbo za svobodo in vsakdo v srcu upa, da bo prišel v roke partizanom, če bo tako nesrečen, da bo sestreljen.”
    Domobranci torej zavezniške padalce ubijajo, skrunijo mrliče, jih izropajo, izročijo jih Nemcev in se javno v tisku vesele njihove nesreče. Mi jih rešujemo, negujemo in pošiljamo domov.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    NASILJA NARAŠČAJO (str. 45)

    V začetku aprila so domobranci v Logatcu aretirali sicer znana jim nasprotnika, a drugače miroljubna prebivalca Pirnata Antona in Trčka Jakoba. Odpeljal so ju neznano kam, čez dva dni pa so potegnili njuni razmesarjeni trupli v bližini Logatca iz vode. Ubita sta bila s topim predmetom in ustreljena v tilnik. Med morilci sta bila tudi Franc Arhar in Jože Jernejčič.
    1.4. so člani “Črne roke” po izdajstvu obkolili hišo Ignaca Borštnerja v Metnaju nad Stično in zajeli patrol 3 vojakov. Naš bataljon VDV, obveščen o dogodku je vas v naskoku zavzel. Med kratko borbo, v kateri so “črtomirovci” izgubili enega mrtvega in več ranjenih (baje je bil ranjen tudi vodja te morilske tolpe Janez Marn – Črtomir), so pa jetnike naglo postrelili in zbežali. Ljudje so pripovedovali, da se duhovnik, ki je bil v tej tolpi, ni niti ozrl na umirajoče žrtve. Po bitki so svoje ranjence spravili k nekemu kmetu v Pristavi. Tam je nevredni služabnik božji dejal, da ni verjel, da so partizani taki junaki. Da pa so domobranci taki morilci, to se mu je očitno zdelo naravno.
    Iz Karteljevega so domobranci odpeljali Alojzija Loharja iz Zgornjega Kamenja v novomeške zapore. Iz okraja Šmarjete so odgnali Janeza Pelkota, ga odvedli v Belo cerkev, ga tam pretepavali in mu razbili ves obraz. Z njim so odvedli še 6 mož, ki niso hoteli stopiti v domobranstvo.
    Iz Pijave gorice so odpeljali Franca štruklja in 70-letnga Janeza Mehleta in ju zaprli v Grosuplju. Iz vasi Hrastje so odpeljali vse moške od 17. Do 45. Leta, ki se niso odzvali njihovemu mobilizacijskemu pozivu, jih v grospulju mučili in pretepali.
    V dobrunskem okraju so kar na cesti napadali in pretepali ljudi.V dobrniškem okraju pri Novem mestu so razmesarili in pobili tri prebivalce, med njimi Ano Slakovo z Rdečega Kala. Aprila so domobranci iz Logatca ponoči ubili v sobi doma Ano Rekarjevo, ker se je branila iti z njimi.
    3.4. so domobranci iz Grosuplja zaprli Janeza Glinška s Sapa pod pretvezo, da izdaja partizanom njihove bunkerje.
    5.4. so izvršili domobranci pohod nad Mirno peč. Med poji so ubili 2 neznanca in trupla pustili v gozdu. Ob tej priliki so spet razsajali nad mirnim prebivalstvom, streljali in morili, kakor pobesneli. Umorili s Franca Somraka iz. Velikega Kala, Franca Cesarja iz Okrljevca, jožeta Lenarčiča, Antona Žužka in njegovo ženo Frančiško vse iz Dolenje vasi, Janeza Progarja in njegovo hčer jožefo iz Hmeljčiča ter Avguština Gričarja iz velikega Kala.
    Jožeta Lenarčiča so najprej zversko mučili in ga nato na pol mrtvega ustrelili. Frančiščko Žužkovo so prebadali z bajoneti v spolovilo, ji izkopali oči ter pustili truplo ob cesti. Antonu Žužku so lomili ude in ga predirali z bodalom.
    Med morilci so ljudje spoznali Mavca iz Čemž, Matijevca iz Malega vrha, Alojza Kajžerja iz Biške vasi in druge. Mnogo ljudi so odgnali v Novo mesto, odkoder so jih istega dne odpeljali s kolono 50-80 ljudi v neznano smer.
    V noči od 6. Na 7.4. je takozvana “likvidatorska patrol” iz Kostanjevice v civilnih oblekah prišla v vas Ošterc do trgovine Martina Jurečiča. V hrvaškem jeziku so ga pozvali, naj pride iz hiše. Ko se je prikazal na pragu, so ga ustrelili. V vai Veliki Gaber so 7.4. domobranci vdrli v dom domobranskega dezerterja Matije Otrina, ki se je skrival doma. Verjetno so se bali, da bi mož mogel kaj izdati. Ubili so ga na mestu.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    “LIK SLOVENSKEGA DOMOBRANCA”

    8.4. ponoči so spet udrli v Mirno poeč. Obkolili so hišo trgovca remica in zahtevali naj odpre. Na kuharičino vprašanje, kdo je, so odgovorili, da so partizani in da imajo pismo za partizane, ki so v hiši. Kuharica je odgovorila, da v hiši ni partizanov. Ko je Remičeva žena odprla, je domobranec zamahnil s kopitom puške proti njej, a se je pravočasno umaknila, tako, da jo je udarec le oplazil. Vdrli so v spalnico, vse razmetali, ukradli denarnico in 6 parov čevljev. 4 preplašenim otrokom so zabičali, da morajo molčati. Po tem so vdrli v stanovanje trgovčevega brata Alojza Remica v isti hiši. Njegovi hčerki so potegnili iz rok zapestnice
    Nato so divjali v hiši trgovca Osterca. Drhal je pridrvela v sobo ina na mestu ustrelila Osterca in njegovo ženo. Ustrelili so tudi proti prodajalki Milki Spendrovi, a je strel zgrešil in je še pravočasno pobegnila.
    Drugo jutro so bili okoli hiše in cerkve raztreseni listki, da je to delo opravila “Črna roka”. Vse ljudstvo je bilo pod vtisom velikonočne sobote, ko je na velikonočni ponedeljek pridrlo 200 domobrancev s 4 tanki. Pri maši je Kaplan pridigal za domobrance, nato so pred cerkvijo govorili 4 domobranski govorniki. Nek student iz Bele Krajine je imel govor o “liku slovenskega domobranca”. Toda narod je ta “lik” občutil na svoji koži: umor in kri, rop in požig, mučenje in odvajanje v nemško sužnjost so njegova svojstva.
    Poveljnik domobrancev v Mirni peči je napovedal junaške akcije domobrancev proti partizanom in naglašal, da bo vsak partizan, ki se ne bo javil, dobil nož v hrbet in s kopitom puške po glavi. Glede Ostrčevih je izjavil, da sta bila dvorezen nož in da bo vsak nasprotnik prejel tako plačilo. Če pa se bo le eni domobranski rodbini skrivil las, bodo domobranci pobili primerno število partizanskih družin. Takšen je “lik” slovenskega domobranstva!
    Pred menoj leži uradni zapisnik o zverstvu domobrancev nad dvema vojakoma, z zdravniškim izvidom in mnenjem. Poročnik 8. Brigade Mirko Domazet je padel 11.4. od izstrelka v srce. Po smrti pa so domobranci truplo oskrunili z udarci kopita puške, ki mu je lice raztrgalo in izbilo zobe. Hkrati je bil ranjen vojak Dušan Zebro, ujet in nato zaklan
    Skrunitev trupel, umor jetnikov, zversko izživljanje gnusnih nagonov, tudi to je “lik” slovenskega domobranstva.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    FRANC KERN JE BRANIL VERO S ŠPIJONAŽO – ALI ŽRTVE OVADUŠTVA

    Značilno za domobrance je slepa zagrizenost, sovražen bes, hotenje, da se pokonča narodno-osvobodilno gibanje za vsako ceno. V Hinjah je bil od avgusta 1943 dalje za župnega upravitelja Kaplan Franc Kern. Čeprav je nemoteno izvrševal svoje verske funkcije in videl, da nihče ne ovira ljudi v njihovih verskih dolžnostih, je smatral – kot je pozneje povedal pred sodiščem – da je vera v nevarnosti. Trdil je, da se je držal navodil svojega škofa in profesorjev v semenišču v Ljubljani, da je treba sodelovati z domobranci_”V Ljubljanskem bogoslovju je bilo rečeno, da je dovoljeno, da bela garda sodeluje z okupatorji. To so opravičevali s silobranom. Ljubljanski škof je zavzel stališče, da je vera v nevarnosti in da so domobranci tisti, ki jo čuvajo.”
    Kern je očitno mislil, da je torej v tem navideznem silobranu dovoljen tudi zločin. Od 25. 1 do 3.4.1944 je zbiral in zapisoval podatke o naši vojski in skrbel, da so prišli sovražniku v roke. Na osnovi teh sporočil so Nemci, kakor je deloma sam priznal, 11.4. bombardirali vasi Hinje, Hrib, Lopato, Lipje in žvirče. Dočim naša vojska ni trpela nikake škode, je bilo pokopanih pod ruševnimami 20 nedolžnih prebivalcev in mngo hiš porušenih. Tako je branil Franc Kern svojo vero. Nemci so bombardirali tudi Dišečo vas, v kateri ni bilo nobenega partizana. Zgoreli sta tudi dve hiši, 6 gospodarskih poslopij in 6 glav živine. Bombardirali so tudi Bugdanjo vas in Reber. Ruševine so posledica domobranskega ovaduštva.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    “ŠENTJERNEJSKA NOČ” V LOGATCU

    14.4. so domobranci postavili zasedo v Podskrajniku na Notranjskem. Ta je na lepem ustrelila nič hudega slutečega Ludvika Lovka, ki je slučajno šel mimo. To je javno in odločno obsodil gostilničar Ludvik Obreza na Rakeku. 15.4. so prišli domobranci tudi nad njega in mu zaprli usta s tem, da so ga ubili. Toda bali so se ljudstva, ki je to zverstvo ogorčeno obsojalo, zato so truplo pokopali ponoči vpričo župnika Franca Novaka z Rakeka.
    Ni se še poleglo razburjenje na Rakeku, ko je pretreslo ljudi novo domobransko zverstvo, tokrat v bližnjem Logatcu. 16.4. se je sestala morilska tolpa v župnišču v Gorenjem Logatcu. Navzoči so bili Leskovec, po domače Tolačev Frankon iz D. Logatca, cankar Ivan iz Nove vasi, Jože Jernejčič tudi iz Nove vasi, Franc Arhar, Anton Maček, hlapec pri Trohi in nam že znani Viktor Berlot, imenovan tudi Janežič. Še isto noč so domobranci umorili na njihovih stanovanjih 7 oseb.
    Vdrli so v hišo rodbine Vilar in hoteli dobiti gospodarja. Ker ga ni bilo doma, so se zadovoljili z njegovo ženo Terezijo, ki so jo ustrelili v hrbet, nato pa v prsi še njegovo 20 letno hčer Danico. V hotelu Kramar so z 2 streloma v trebuh ustrelili hotelirko Kramerjevo.
    Zverine so odšle v Gornji Logatec in tam pokončali 19 letno Ančko in 23-letno Frančiško Mezetovo.
    Pijani krvi so vdrli v stanovanje gostilničarke “Pri Riharju” in umorili Faniko Smoletovo in Radomila Jermana. Zidar Martin Pečnik iz MArtinovega hriba pri Dol. Logatcu, pa jim je ranjeen ušel. Ta “Šentjernejska noč” je prevzela z grozo vso prebivalstvo. Saj so padli mirni prebivalci, zavratno, ko so spali doma.
    Kaj pravi propagandna brošura domobrancev z naslovom “200?” v točki 184? “Kdo so domobranci – Domobranci so slovenska narodna obramba, plemeniti narodni borci, ki se viteško bore proti največjemu sovražniku za vzvišeno svobodo slovenskega naroda.”

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

      • Alois Kuhelj

        Viktor,kako more urednistvo tegale cajtunga dovoliti temu pasicu,da serje po portalu??

  • PRIČEVALCI

    TOLPA KRVOLOKA MARKA JAKOŠA

    Ob priliki pohoda domobrancev v Šentrupert in okolico sta bila ujeta in ranjena Franc Smole iz Mirne in Jože Kotar iz Vrhtrebnjega. Smoletu so iztaknili oči, oba prebadali z noži tako dolgo, dokler nista bila mrtva. V morilcih so ljudje spoznali gostilničarja Jožeta Jakla iz Šentruperta, Franca Slapšaka, Antona Hočevarja iz Vrha pri Šentrupertu in Jožeta Brcerja.
    Patrola pod vodstvom domobranskega podnar. Marka Jakoša iz Roženberka je tudi zversko pobila krojača Leopolda zavrla iz Šentruperta. V raportu, ki ga je poslal Jakoš svoji komandi, je javil, da je bil Zavrl ustreljen na begu. Ta pa je imel leseno nogo in teči sploh ni mogel.
    Ta patrola se dolgo časa ni vrnila domov in poveljnika nadpor. 25. Čete je začelo skrbeti. S število 521 z 11.4.1944, Tržišče, je javil poveljniku zaščite okraja Novo mesto, da je pri odhodu čete iz Novega mesta v Tržišče pridružil svoji četi tudi skupino 17 fantov pod vodstvom podnar. Marka Jakoša, ki jih je sam izbral. Ta skupina je takoj po prihodu krenila proti šentrupertski strani in doslej še ni poročil od nje. Poroča, da je ta skupina sestavljena takole:
    • Iz 32. Čete: Marko Jakoš, Jože Šketa, Ivan Saje, Anton Kočevar
    • Iz 33. Čete: Alojz Kamovšek, Jože Korelc, Franc metelko
    • Iz 37. Čete: Ludvik Vovk, Alfonz Tratar, Franc Krmelj
    • Iz 38. Čete: Alfonz Zorec
    • Z 40. Čete: Viktor Malenšek, Franc, Hlebec, Jože in Martin Brcar, Jože Zakrajšek, Janez Golob, Jože Oražem, Franc Krnc.

    Ljudje so torej dobro spoznali nekatere izmed morilcev. Ta uradni document, ki je v naših rokah, to potrjuje.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    POŠTENA SREDSTVA

    “166. Kakšna sredstva so dovoljena v borbi proti komunizmu?” “Vsa poštena sredstva.” (“200?”)
    Stotnik Janko Podlesnik, poveljnkik 24. Čete domobrancev in posadke v Velikih Laščah je poslal na “poveljstvo Levstikove brigade” dopis z 17.4., da so naši v noči od 16. Na 17.4. zaprli Marijo in Tino Maroltovo iz Zg. Podpoljan. Sporoča, da je on zato zaprl Lundrove in jih ne bo izpustil, dokler se Maroltovi ne vrneta. Ako pa se ne bosta vrnili, bo dal postreliti vse trence, ki so sedaj zaprti v Velikih Laščah.
    Maroltovi sta bili sovražni vohunki in po našem sodišču obsojeni na prisilno delo. Dobro so se domobranci kot belogardistinaučili od Nemcev in Italijanov glede streljanja talcev, to je, nedolžnih ljudi, ki niso v nobeni zvezi z dejanjem, za katerega gre.
    V tej zvezi naj omenim še en primer talstva, ki je še značilnejši. Poveljnik domobranske posadke v Kostanjevidi, že večkrat omenjeni dr. Benedičič, odvetniški pripravnik iz celja, znan po svoji strokovni nesposobnosti in napihnjenem besedičenju, hkrati pa krvolok, je poslal 15.4.11944 “Komandi Mrzlo polje” pismo, v katerem ugovarja aretaciji župnika Andreja Zupanca od Sv. Križa in izjavlja, da bo segel po represalijah – streljanju talcev, ako župnik ne bo takoj izpuščen. 6 je že zaprtih, še 6 jih bo prijetih v treh urah. Vseh 12 bo delno ustreljenih, delno obešenih, ako se župnik živ in zdrav ne vrne do 17.6. ob 12. Uri in dodaja dobesedno:”Ne strašim se, da boste vi segli po naših talcih. Toda ako vam je na tem, da narod pogine in se uniči, vas zagotavljamo, da bomo segli po nadaljnih talcih do poslednjega!”
    Kako skladno s temi pismi je pismo Oberleutnanta Wimmicha z 11.5.1944, ki ga je poslal iz Sežane Južnoprimorskemu odredu. Predlagal je zamenjavo jetnikov in za primer, da se ne bi držali besede, zagrozil, da bo vse jetnike, ki so v Sežani in ki so že določeni za delo v Nemčiji, postrelil.
    Naj se ne boji hlapčevski učenec fašističnih morilcev Benedičič, ki mu je vseeno če s streljanjem talcev propade ves slovenski narod! Mi ne bomo streljali nedolžnih ljudi! Mi bomo udarili po krivcih! S pomočjo naših velikih zaveznikov in po zagotovilih Moskovske deklaracije iz oktoba 1943 jih bomo preganjali so kraja sveta in kaznovali pred našimi sodišči. Benedičič se je ustil 30.4. v šentrupertu takole:”Pobijati ljudi ni greh, greh je če gredo komunisti v cerkev. Če daš partizanu jesti, je to božji rop. Če bo kdo podpiral partizane, ga bomo ubili, čeprav bo vsak dan v cerkvi!”

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    “UBOGA SLOVENSKA DEŽELA”

    19.4. so domobranci ustrlili franca Zagorca, kmečkega Fanta iz Tolstega vrha pri Šentjerneju. Ustrelil ga je domobranec Janez Brulc. Iz Brusnic pri Stopičah, ki je te dni umoril tudi Fanta Franca Radovana iz Tolstega vrha.
    Iz Gor. Mokrega polja v istem okraju so na vse zgodaj 25.4. 1944 odpeljali kmetu Jožeta Ambrožiča, ga v gozdu pretepali in ustrelili. Tudi tega ima na vesti Janez Brulc. Žrtev je zapustila 4 nedorasle otroke.
    22.4. so v gozd prevalje v istem okraju odpeljali Jožeta Liparja, oskrbnika gradu Prežek v Cerovem logu. Domobranska patrol ga je našla doma pri delu, ga odpeljala v šentjernej, kjer ga je poveljnik posadke Franc Pregelj takoj obsodil na smrt, brez vsakih formalnosti. Nato so ga odpeljali v gozd, ga najprej pretepli, mu strli roke, razbili glavo in ga končno ustrelili. Morilca sta: Martin Kranjc, kmečki sin iz Tolstega vrha in Janez Zelinger, kmečki delavec iz Dolža pri Stopičah. Žrtev je zapustila 5 majhnih otrok.
    Ta Franc Pregelj, doma iz Struge, je eden izmed izvržkov našega naroda. Po poklicu je trgovski pomočnik. Pregnan od Nemcev s Štajerske, je našel zatočišče pri šentjernejskem prebivalstvu, kjer je dobil mesto občinskega tajnika. Tu se je prodajal za denar italijanskemu okupatorju in postal plačan vohun. Pred menoj leže uradni italijanski dokumenti divizije “Isonzo” iz katerih je razvidno, da je ta franc Pregelj iz Šentjerneja pod špijonskim imenom “Vera III A” prejemal plačilo za svoje oderuštvo in je npr. 7.38.1943 prejel za neko poročilo 500 lir. Opozoriti je treba na datum 7.8. 1943, ker je bilo tedaj že konec italijanskega fašizma in je torej Pregelj nadaljeval svoje delo v službi t.i. badogljevcev, ki so bili po domobranskih trditvah naši zavezniki! Našlo se je tudi pismo kostanjeviškega kaplana z navedbo, koga naj Pregelj vse pošlje v italijansko internacijo.
    Ta tip je seveda spadal v domobranstvo in je poslal v Šentjerneju, kamor je prvotno prišel beračit, koder je na to vohunil in ljudi pošiljal v internacijo, poveljnik domobranske posadke in samozvani sodnik nad življenjem šentjernejčanov.
    Tako nosi ta človek odgovornost za vse, ki so jih domobranci zaklali in pobili. Razen v tem delu na raznih krajih omenjenih: Stanka Zagorca iz Orehovice, Janeza Okičkija iz Vrhpolja, Franca Zagorca s Tolstega vrha, Jožeta Lipaja iz cerovega loga, Jožeta Ambrožiča iz Zg. Mokrega polja, Franca Radovana iz Prapret in Mihe kostrevca iz Briške vasi, padli po njegovi krivdi: janez Kosmač, Tolsti vrh, Jože Kosmač, Gor.Stara vas, Anton Švalj, Kočarija, Jože Hudoklin, vrhpolje, Franc Bobič, Praproče, ciril Drobiž, Čadraže, ki so vsi padli blizugradu Tolsti vrh. Dalje, Stanko Koželj, Zapuže, Janez Kočman, Vrh, Alojz Gorjanc, Tolsti vrh, Neža Kotar, Ban, Janez Kovačič, gomila, Jože Pušava insin, Gomile, Franc Markovič in Tone Hvala, učitelja Alojz Pucelj in Anton Androja, ki so bili s sodelovanjem Preglja umorjeni v Stopičah.

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    Če upoštevamo, da je italijanski okupator ustrelil izmed prebivalcev Šentjerneja 8 talcev, da je bilo od bombardiranja ubitih 15, da so Nemci ob vdoru postrelili 39 ljudi, potem vidimo, kako strašna usoda je zadela to mirno prebivalstvo pod fašistično domobranskem nasilju.
    23.4. so domobranci pri Gor. Lakencih ustrelili Antona Mlakarja, stanujočega v Gor. Polah. Ustrelil ga je v mraku v gozdu domobranec Rupar, z njim pa sta bila v patrol domobranca Franc Kočevar, Ivan Švajger, oba iz domobranske posadke v Tržiču. Ta umor je četa javila Poveljstvu zaščite okraja Novo mesto s štev.605 od 26.4.1944 s pretvezo, da je Mlakar hotel pobegniti in da bi ga sploh ne bili odpeljali, če bi jim ne bil tako zatrdno zatrjeval, da se bo spet vrnil v partizane.
    25.4. se je pojavila “Črna roka” v Notranjih goricah in ubila krojača Jožega Tomšiča. Zlikvci so zahtevali, da jim izroči vse cigarete. Odnesli so mu 500 lir denarja in ga s streli na pragu hiše ubili. Na kraju umora so pustili listek s sledečo vsebino:”Smrt komunizmu in njihovim pristašem. Danes je še čas! Kdor ni z name je proti nam! Ali res ne vidite uboge slovenske dežele? Kdo je kriv tega gorja? Smrt komunističnim izdajalcem! Odločite se! – Črna roka”
    Res, uboga slovenska dežela, če bi postala plen domobranskega in nemškega terorja.

    • Viktorh

      .Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    DOMOBRANCI PRISEGAJO

    20.4. JE NUDIL STADION V Ljubljani zanimiv prizor. Tribuna je bila okrašena s slovenskimi in nemškimi zastavami. Ob govorniškem odru so stali bobni, piramide pušk, 2 minometa, 2 strojnici in dva tanka.
    Vsi odličniki so bili tam zbrani. Mašo je daroval ljubljanski Škof dr. Gregorij Rožman. Ves prostor je bil napolnjen po domobranskih četah v sinjih uniformah. Z dvignjeno roko je skupinski vodja general Rosener-poznamo ga, podpisan je na odlokih o streljanju talcev- obšel vrste domobrancev, za njim prezident Rupnik, podpolkovnik Krener in drugi častniki. Rosener je pozdravil domobrance s »Heil Kameraden«, odgovorili so mu z »Zdravo«. Nastopili so govorniki, tudi krvnik Rosener je govoril. Povedal je da je 24.9. 1943 izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. Naglasil je, da je njegov ukaz iz majhnih krdel belogardističnih legoinarjev vzrastlo slovensko domobranstvo in nastala je ugledna vojska. S pomočjo Velikonemškega rajha smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Danes ste nastopili za prisego, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaško SS in Policijo borili za svobodno, čisto Evropo, Sprejemam vas v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam.
    Vaša prisega,ki ima ozir na vodjo velikega nemškega rajha, bo držala zvestobo, ker kadarkoli bi bili v stiski in nevarnosti vi, se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite pa mu tudi vi vedno zvesti.
    Podpolk. Krener je ponovil nagovor v slovenščini, oglasila se je godba, zaigrala k molitvi in začelo se je odigravati sramotno dejanje, začela se je prisega krvnikov Slovencev, Evrope in človeštva Adolfu Hitlerju.
    Tako so prisegli:
    »Prisegam pri vsemogočnem bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom Vodje Velike Nemčije, SS četami in Policijo, proti banditom in komunizmu, kakor tudi njihovim zaveznikom, svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi bog pomagaj!«
    Hkrati so se vršile podobne dejavnosti po vseh domobranskih postojankah na Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem. Tega dne je bil Hitlerjev rojstni dan.
    Človek z naravnim čutom sploh ne bi verjel, da je to po tolikšnih grozotah ki jih je hitlerizem povzročil Slovencem sploh mogoče.
    Toda vse zgornje sem posnel iz »Slovenca« z 21.9.1944

    • Viktorh

      Tik – tak, še 47 dni, pa…

  • PRIČEVALCI

    NASILJE NARAŠČA

    29.4. popoldne so pridrli Nemci in domobranci iz posadke Vel. Lašče v vas Novi Kot nad Žigmaricami v hišo malega kmeta Jurija Mlakarja. Domače ženske so začeli zasramovati, da so kurbe in partizanske svinje. Ko je Mlakarjeva žena odšla molzti kravo je prišel za njo domobranec, naperil vanjo puško, češ da ima skritih v hlevu 6 partizanov. Žena je jokaje prosila naj ji dovoli da še enkrat vidi svoje otroke. To ji je dovolil, a ustrahovali so jo še naprej. Neki nemški vojak je predlagal da naj bi Mlakarjeve ne streljali, ampak zaklali z nožem. Ta predlog ni bil sprejet, odločili so se drugače. Pokradli so nekaj rjuh in blaga za spodnje perilo otrok. Vso družino so zaklenili v kuhinjo, nanosili vanjo in vežo slame, polili vse to z bencinom, zažgali in odšli nekateri proti Podklancu, drugi proti Žigmaricam. Ko so plameni že visoko švigali je nekdo naglo odprl vrata, da so lahko zbežali. Ta je odprl tudi hlev da se je rešila živina. Hiša in hlev pa sta pogorela.
    25.4. so prijeli domobranci 54 letnega Ignaca Jugliča, kmeta iz Dol. Jesenic pri Št. Rupertu, ko se je vračal iz svojega vinograda v Mlakovcu. Odpeljali so ga na Lepi Bod in ga tam ustrelili. V istih dneh so ob zidu tržiškega pokopališča ustrelili Ignaca Strmoleta.
    V Velikih Laščah so ponoči domobranci vdrli v spalnico žene post. Načelnika Selevška. Žena z dvema deklicama se je preplašena dvignila. Divjak je dvignil mitraljez.
    »Kje imaš moža!?« Mož je namreč v partizanih.
    »Kaj vprašujete saj veste bolje od mene, kje je.«
    Divjak zakriči nad otroki:
    »Vstanite! Ven!«
    Komaj sta deklici stekli ven iz sobe je zareglal mitraljez. »Otroci pomagajte!« je bil zadnji krik nesrečne žene. In otroka sta drugi dan pripovedovala vsem, kako so domobranci ustrelili mamico in kaj so bile njene zadnje besede.
    Zjutraj je prispela nemška patrola.
    » Ali vidita kaj so naredili partizani z vajino mamico?« vpraša posmehljivo vodja patrole.
    27.4. so domobranci odpeljali iz vasi Celevec v okraju Šmarjeta 8 ljudi, med njimi Franca in Miho Mesojednika, Stanka Jermana, Slavka Viranta in Ano Obstetar.

  • PRIČEVALCI

    29.4. so domobranci na Verdu pri Vrhniki z brzostrelko ustrelili skozi okno Jero Cankarjevo, spečo v postelji. Dobila je 28 strelov v trebuh. Isto noč so metali bombe skozi okna hiš Marješec, Japel, Turk, Šuštaršič in hoteli pobiti tudi te. Pri Ciglarju so na vežna vrata obesili bombo da bi eksplodirala v trenutku ko bi se odprla vrata. Po hišah so bile narisane črne roke in raztreseni listki s pozivom »Črne roke« da se naj partizanske rodbine presele v gozd.
    »172. Ali imajo ljudje dolžnost skrbeti za partizanske družine? Dolžnost skrbeti zanje imajo predvsem njih očetje in svojci, ki so jih zločinsko zapustili in pahnili v nesrečo.« (»200?)
    Zato tak poziv »Črne roke« Zato tudi ne skrbi zanje, ne dajo jim živilskih kart s svojih postojank, pobijajo jih, mučijo, onečaščujejo, odganjajo v nemško sužnost in požigajo njih domove.
    30.4. se je pojavila »črna roka« tudi v Čatežu in okraju Sv. Križ. Ko so vdrli Nemci in domobranci v okraj Trebelno, so ujeli Franca Pekolja iz vasi Grozje. Med domobranci je bil tudi novomeški advokat, sedaj domobranski oficir DEMETRIJ WEBLE.
    30.4. so ujeli domobranci Rudolfa Kirerja, vojaka na bolezenskem dopustu. Našli so ga doma in ga na mestu ubili. Enako so storili s prebivalcem Ladom Žnideršičem iz Radulje.
    Tega dne so ubili kmeta Franca Bartola iz Zagorice pri Karteljevem. Antona Progarja in Antona Pirnarja iz Št. Jurja, Miho Klemenčiča iz Golobinjeka in Alojza Fira iz Jablane. Slednji je bil belogardist pod zaščito v Novem Mestu in se je ob priliki vdora domobrancev v Mirno Peč javil doma. Ko se je vračal v svojo edinico ga je ubil znani domobranec Kajžer.
    Na cesti pod Sv. Ano pred Mirno Pečjo je moral gori omenjeni Bartol zlikovca s svojim vozom odpeljati do tja in gledati kako so Progarju lomili roke in noge in ga nato ustrelili. Ko je bil mrtev so utrelili še Bartola. Umore so izvršili domobranci – domačini iz Mirne Peči: » MAUC iz Čemš, ANTON METIJEVC z Malega Vrha in ALOJZ KAJŽER iz Biške vasi.
    V vasi Sv. Gregor pri Ribnici so domobranci istega dne iskali Franca Perovška, ki jim je bil znan kot sodelavec OF, a se jim je skril. Ko pa je popoldne šel v cerkev so ga tam ujeli, ga peljali pod vas Gašpinovo na poti v Vel. Lašče in ga tam ustrelili. 1.5. je bil pogreb, krste pa niso dovolili odpreti.
    Morilci so iz posadke Vel. Lašče, med njimi : » JOŽE in ALOJZ PETRIČ ter RUDOLF ADAMIČ iz vasi Hudi Konec, VINKO LEVSTEK in IVAN ZGONC iz vasi Junče, FRANC ZABUKOVEC – domobranski narednik iz vasi Krnče. Iskali so tudi Perovškovo sestro Angelo, ki pa je pobegnila, a so zagrozili, da bodo vse požgali, če se do 2.5. ne bo javila v Vel. Laščah.

  • PRIČEVALCI

    DOMOBRANSKE ZADEVE

    Ustavimo se malo pri ropih in tatvinah.
    Videli smo, da domobranci žrtve vedno oropajo, da oplenijo vse hiše in kar z vozovi odvažajo nakradeni plen. Ali je to samovolja?
    Naša vojska je zaplenila pri osvojitvi Tožišča razne dokumente. Tako je komandant »Poveljstva skupine Rupnik SD« stotnik VUK RUPNIK dne 24.11. 1943 v Novem Mestu naročil da se naj zapleni in pripelje v skladišče preja in volna, last Jožeta Povha v Povhovi tovarni, ker je obveščen, da je to blago tam.
    Komandna četa iste skupine poroča poveljstvu 26.11. 1943, da je bilo zaplenjeno pri g. Petrič pri zagrebški cesti v Novem Mestu sedlo, na Šukljetovi cesti pri Lidiji Kovačičevi 2 plahti, 4 srajce, 1 spodnje hlače in 2 čutari, pri Brezovarju Matiji gornje usnje za dva para čevljev.
    Dalje pravi isto poročilo, da je bilo v bolnici zaplenjenih 10.330 lir, last ubitega starešine okrajnega sodišča Antona Šavlja.
    23.11. 1943 vprašuje VUK RUPNIK komandno četo ali je »vzela na posodo« ali zaplenila šivalni stroj Vere Ribarjeve.
    9.12. poroča komandna četa s štev. 122, da je zaplenila pri Okrogliču na Sedlovi cesti brzopralnik, 2 kolesi in da zapisnika niso naredili, ker * ni bilo nikogar doma! Pri vinku Savniku je bil zaplenjen nahrbtnik, ovijača in 4 žepne svetilke s pripombo . » Ima dva sinova v partizanih«.
    V Šmihelu pri Vidicu je bilo zaplenjeno 50 m blaga za spodnje hlače.
    Ista četa javlja s štev. 141. Da je pri Okrogliču na Sedlovi cesti 11.12.1943 zaplenila 4 pisalne stroje, ki so sedaj v pisarni »O«. Prosi za dovoljenje za rekvizicijo 30 koles in dodaja : » sodni uradnik Grimšič v Vrhovčevi ulici ima prekomerne zaloge masti.«
    29.4. je posadka v Mirni Peči prodajala, kot pravi zapisnik, živila, otroško perilo, toaletne potrebščine, nogavice, obleke, otroške čevlje,žensko perilo,usnje,sukanec,naramnice,olje, kozarce, rozine itd.
    3.5. v Mokronogu pri komunistu Jeriču zaplenjeno motorno kolo naj se dodeli četi v Tržišču. Akt št. 671.
    To so uradni domobranski dokumenti. Rop in tatvina sta torej po aktih in izjavah domobrancev, popolnoma domobranska zadeva.

  • PRIČEVALCI

    ŠE HUJŠI POSTOPEK S CIVILNIM PREBIVALSTVOM

    V Dol. Logatcu je imel izdajalec in nemški plačanec Rupnik govor, s katerim je napovedal še hujši postopek s civilnim prebivalstvom, ki simpatizira z OF.
    Ob priliki prihoda domobrancev v mirensko dolino so pri Bulcu in Kolencu v Mirni vse izropali. Blago so pa nato kar po drugih hišah prodajali. Saj je to uradna domobranska zadeva.
    Posadka v Vel. Laščah, ki je znana po svoji posebni krvoločnosti je v prvih dneh Maja, skladno z navodilom prezidenta Rupnika, nadalje ustrahovala mirno prebivalstvo. Patrola 10 mož je vdrla proti Vel. Slevnici in Dvorski vasi. Na najvišji točki pri Slemenovih se je ustavila in z mitraljezom obstreljevala prebivalce. Obupni klici na pomoč so priklicali našo edinico, ki je lopove pregnala. Vendar pa je bila ubita ena ženska iz dvorske vasi, 2 ženski in en otrok pa ranjeni. Iz Petrušne vasi so odpeljali Karolino Hribar in Pavlino Vencelj, slednja je prednica Marijine družbe. V Logatcu so zaprli 15 oseb, ki so jih osumili simpatiziranja z OF, v Borovnici so konec Aprila prisilno mobilizirali 64 fantov.
    V Kočevju so zaprli: Olgo Heglarjevo, Nikolaja Tršiča, družino Kajfežovo, Ivo Ličevo, Pepco Plesnarjevo, Miloško Lovšinovo in jih s kolono odpeljali v Ljubljano.
    Domobranci iz Horjula, Begunj in Št. Jošta so ubili v vrhniški okolici Franca Hornika in ga prej do nezavesti pretepli. Na Vrzdencu pri Horjulu so s 112 streli usmrtili mater nekega partizana, ranili njeno sestro in jo pretepli. Bivši komandant bele garde na Vrhniki je ob priliki mobilizacije obstrelil 2 fanta ki nista hotela takoj sprejeti orožja. Trgovca Mavreta so domobranci aretirali in ga 14 dni dnevno do nezavesti pretepali. Ljudje poznajo glavne teroriste. KARLA HRENA, MATEVŽA SMREKARJA, OGRINA in druge.
    Poznajo tudi tiste ki so odgovorni za zločine okoli Horjula. To so komandant postojanke PREGELJ, ANDREJ DOLINAR iz Ljubljane, FRANC PEČOVNIK z Lesnega brda, FRANC PREBIL iz Zaklanca, TOMAŽ ŠUŠTERŠIČ iz Horjula, JOŽE SIBAV iz Horjula, KAREL LUKAN iz Ljubogojne, VALENTIN LAVRIŠA iz Horjula in PETROVČEV TINE iz Zaklanca.
    Včasih postajajo zverstva vodstvu neprijetna. Kajti domobranci ne koljejo ljudi samo v gozdovih in na skrivaj, ampak tudi javno. Tako so 2.5. prišli domobranci IVAN PEČNIK,FRANC LAHNE,MATIJA KUHAR, vsi iz 51.čete do Tržišča. Srečali so jih civilisti ki so čakali na avto proti Novemu Mestu. Pečnik je opazil med njimi Franca Žvegliča, se zakadil vanj in ga hotel na mestu ustreliti, kar pa je le preprečila njegova žena. Potem je zahteval da mora Žveglič nazaj v Tržišče. Ta je odvrnil, da od tam šele prihaja in da je namenjen v Novo Mesto. Nato je Pečnik oddal nanj 2 strela in Žveglič se je mrtev zgrudil. Četa je to javila »Poveljstvu zaščite Novo Mesto« z dopisom z 4.5.1944 štev. 672 s pripombo, da je bil ubit protikomunist in da ni bil nevaren. To dokazuje da se ne bore zgolj proti »komunistom«, ampak proti slovenskemu prebivalstvu sploh.

  • PRIČEVALCI

    2.5. je domobranska patrola 44 mož pod vodstvom višjega narednika iz Tržišča aretirala v Bistrici Marijo Milavec, ženo železničarja, ker je njen mož v partizanih. Tam ima svojega brata tudi kmečki fant Stanko Avsec, zato so odpeljali tudi njega. To je sporočila četa v Tržišču svojemu poveljstvu 2.5.1944 s štev. 654. Za dejanja moža ali brata mora trpeti žena ali brat.

  • PRIČEVALCI

    SE NADALJUJE,….

  • Zaveznik SDS

    Na današnji dan pred 99 leti so komunistični boljševiki, ki so prevzeli oblast v Sovjetski zvezi, umorili celotno carsko družino Romanovih. Celotna ruska carska družina Romanov je bila julija 1918 ustreljena in nato sežgana, prizanesli niso niti petim otrokom. Kljub letom, ki so pretekla, mnogi dogodka ne morejo pozabiti, saj je dodobra spremenil tok zgodovine, svet pa je po tistem preplavil nečloveški komunizem, ki je številne žrtve pustil tudi na slovenski zemlji.

    • Zaveznik SDS

      Komunisti, To niso ljudje, to je trop zavrženih psov.

  • Zaveznik SDS
  • Vrhovni sodnik

    ŽRTVE OVADUŠTVA ŠT. 3

    10. IN 11. 3. SO Nemci po izdaji domobranskih ovaduhov iz zraka bombardirali vasi Zalno, Spodnjo Slivnico, Lepček, Zagradec, Plečivico. V teh krajih ni bilo naši edinic. V Žalni so bili ubiti 3 ženske, 3 otroci in 3 moški. Skoraj vsi so bili somišljeniki domobrancev. V Slivnici so iz ruševin izkopali 7 žrtev, v Zagradcu 2. Razvaline so ostale od vasi Plešivica, Zavrtača in Nova vas. Enote naše vojske niso imele škode.

    ..

    • Darth Vader

      to si se izmislil, zato da kot levičarski trol smetiš po desnem časopisu :)

  • Vrhovni sodnik

    MORE TUDI ZARADI DENARJA

    25.3. so domobranci vdrli v vas Breg. Tam so ubili krojača Franca Kočoroka iz vasi Laze in Antona Jorasa, konjača iz Ribnice. Prvega so odgnali iz doma v spodnjem perilu do bližnjega kozolca in ga tako dolgo prebadali z bajoneti, dokler ga niso zaklali. Med morilci je bil tudi Drago Pirc, p.d. Matijevkinov iz Žigmaric.
    K Jorasu so prišli kupit težko svinjo za 9.000 lir. Med kupčijo so se nekaj sprli in zato odpeljali Jorasa na poveljstvo. Ko so ga izpustili ga je domobranski spremljevalec ustrelil in mu vzel tudi 50.000 lir, ki jih je imel pri sebi. Njegova hči je to naznanila nemški komandi, kjer so se delali ogorčene, toda žrtev je bila mrtva in zločinci svobodni.
    Zvečer istega dne so iz Dolenjih Laz odpeljali 3 osebe, med njimi 60 letnega očeta nekega partizana, z Brega pa eno žensko.

    ..

    • Darth Vader

      a si to iz arhivov jugoslavije dobil? :)

  • Vrhovni sodnik

    Domobranski časopis “Za blagor očetnjave”, ki izhaja v Novem mestu, pa je v številki 95 z 20.3.1944 s posebnim zadovoljstvom poročal, kako so zavezniške avione nad krškim poljem napadli nemški lovci in da je bil uspeh tega več sestreljenih ameriških letal in padalcev, da je samo v domobranske roke prišlo 5 Američanov, Nemci pa so jih dobili še več.
    Domobranski komandant Mrak iz Brasnic je v Šentjerneju govoril ljudem, naj ne verujejo, da Angleži nosijo partizanom obleko. Obleka, ki jo nosijo partizani, je last tistih Angležev, ki jih partizani pobijejo, kadar se rešijo iz letal.
    Kmalu smo zasledili tudi v “Slovencu” in “Slovenskem domu” posebno propaganda, namreč, da mi zavezniške letalce, ki se s padalom rešujejo na naše ozemlje pobijemo!
    Domobranci se v svojem lističu “Za blagor očetnjave” št. 109 od 4.4.1944 norčujejo iz angleških padalcev v pesmici v kateri jih imenujejo s psovko John Bull in opisujejo, kako partizani poberejo padalcem škornje, jopič, bluzo, srajce, hlače, pas, prstan, uro, mošnjo, čokolado in topak. Profesor Šubic je celo dodal temu ilustracije.
    Naj govori namesto mene npr. Ameriški letalec john I. Petit: “Dne 19.3. smo se vračali iz zračnega napada in hiteli na našo bazo v Italiji. Protiletalska obramba je zadela naš aeroplan, da smo morali odskočiti s padalom. Ko sem pristal na tleh, sta se mi približala dva dečka in m spremila do gruče ljudi. Po rdečih zvezdah na kapah sem jih spoznal za partizane. Odleglo mi je, čutil sem, da sem na varnem. Peljali so me v neko vas in me okrepčali, in neka žena, ki je govorila angleško, mi je povedala, da me bodo poslali v bolico. Sedaj se imenitno počutim, moje rane so skoraj zaceljene, in kmalu bom šel nazaj na svojo bazo. Partizani silno pazijo nan as, ravnajo z name, kot bi bili doma in nam dajejo najboljše, kar imajo. Kar se tiče zdravniške postrežbe, ne bi mogli imeti boljše. Prepričan sem, da bo vsak Američan, ki je nekaj časa preživel s partizani, povedal isto. Jugoslovanska Osvobodilna vojska je čudovita organizacija. Mnogo prispeva v tej vojni tudi s tem, da rešuje ameriške padalce. Hvaležen sem partizanom za vse, kar so storili meni in drugim Američanom”
    Primerjajmo, kako je ravnal župnik iz Prečne in kako mi, očitno posadko istega letala in istega dne!
    In še eno izjavo kapetana Jima godwina, šefa zavezniške vojne misije pri našem Glavnem štabu: “Kot šef anglo-ameriških zveznih oficirjev pri Glavnem štabu Slovenije se zahvaljujem NOV in POS in Slovencem, ki podpirajo Osvobodilno gibanje pod Titovim vodstvom, za njihovo izredno pozornost, prijazno ravnanje in zvestobo zavezniški stvari, ki jo kažejo tudi v tem, da prevažajo, hranijo, jemljejo pod krov in strežejo ranjenim ameriškim pilotom, ki jih je sestrelil nemški napadalec. Slišal sem lažne vesti, ki imajo svoj izvor v nemški propaganda, da so partizani razmrcvarili ameriške piloto in slabo ravnali njimi. Govoril sem s slehernim ameriškim pilotom, ki se je spustil na splovensko zemljo, odkar sem tu v službi, in vsak od njih mi je poročal samo, da so pristaši osvobodilnega gibanja v Sloveniji najbolje ravnali z njim. Letalci so mnenja, da ste čudoviti ljudje in ponosni so na to, da morejo biti z vami med vašo osvobodilno borbo. Zagotavljam vam, da sleherno zavezniško letalo, ki leti nad vašim ozemljem ve za vašo plemenito borbo za svobodo in vsakdo v srcu upa, da bo prišel v roke partizanom, če bo tako nesrečen, da bo sestreljen.”
    Domobranci torej zavezniške padalce ubijajo, skrunijo mrliče, jih izropajo, izročijo jih Nemcev in se javno v tisku vesele njihove nesreče. Mi jih rešujemo, negujemo in pošiljamo domov.

  • Vrhovni sodnik

    “UBOGA SLOVENSKA DEŽELA”

    19.4. so domobranci ustrlili franca Zagorca, kmečkega Fanta iz Tolstega vrha pri Šentjerneju. Ustrelil ga je domobranec Janez Brulc. Iz Brusnic pri Stopičah, ki je te dni umoril tudi Fanta Franca Radovana iz Tolstega vrha.
    Iz Gor. Mokrega polja v istem okraju so na vse zgodaj 25.4. 1944 odpeljali kmetu Jožeta Ambrožiča, ga v gozdu pretepali in ustrelili. Tudi tega ima na vesti Janez Brulc. Žrtev je zapustila 4 nedorasle otroke.
    22.4. so v gozd prevalje v istem okraju odpeljali Jožeta Liparja, oskrbnika gradu Prežek v Cerovem logu. Domobranska patrol ga je našla doma pri delu, ga odpeljala v šentjernej, kjer ga je poveljnik posadke Franc Pregelj takoj obsodil na smrt, brez vsakih formalnosti. Nato so ga odpeljali v gozd, ga najprej pretepli, mu strli roke, razbili glavo in ga končno ustrelili. Morilca sta: Martin Kranjc, kmečki sin iz Tolstega vrha in Janez Zelinger, kmečki delavec iz Dolža pri Stopičah. Žrtev je zapustila 5 majhnih otrok.
    Ta Franc Pregelj, doma iz Struge, je eden izmed izvržkov našega naroda. Po poklicu je trgovski pomočnik. Pregnan od Nemcev s Štajerske, je našel zatočišče pri šentjernejskem prebivalstvu, kjer je dobil mesto občinskega tajnika. Tu se je prodajal za denar italijanskemu okupatorju in postal plačan vohun. Pred menoj leže uradni italijanski dokumenti divizije “Isonzo” iz katerih je razvidno, da je ta franc Pregelj iz Šentjerneja pod špijonskim imenom “Vera III A” prejemal plačilo za svoje oderuštvo in je npr. 7.38.1943 prejel za neko poročilo 500 lir. Opozoriti je treba na datum 7.8. 1943, ker je bilo tedaj že konec italijanskega fašizma in je torej Pregelj nadaljeval svoje delo v službi t.i. badogljevcev, ki so bili po domobranskih trditvah naši zavezniki! Našlo se je tudi pismo kostanjeviškega kaplana z navedbo, koga naj Pregelj vse pošlje v italijansko internacijo.
    Ta tip je seveda spadal v domobranstvo in je poslal v Šentjerneju, kamor je prvotno prišel beračit, koder je na to vohunil in ljudi pošiljal v internacijo, poveljnik domobranske posadke in samozvani sodnik nad življenjem šentjernejčanov.
    Tako nosi ta človek odgovornost za vse, ki so jih domobranci zaklali in pobili. Razen v tem delu na raznih krajih omenjenih: Stanka Zagorca iz Orehovice, Janeza Okičkija iz Vrhpolja, Franca Zagorca s Tolstega vrha, Jožeta Lipaja iz cerovega loga, Jožeta Ambrožiča iz Zg. Mokrega polja, Franca Radovana iz Prapret in Mihe kostrevca iz Briške vasi, padli po njegovi krivdi: janez Kosmač, Tolsti vrh, Jože Kosmač, Gor.Stara vas, Anton Švalj, Kočarija, Jože Hudoklin, vrhpolje, Franc Bobič, Praproče, ciril Drobiž, Čadraže, ki so vsi padli blizugradu Tolsti vrh. Dalje, Stanko Koželj, Zapuže, Janez Kočman, Vrh, Alojz Gorjanc, Tolsti vrh, Neža Kotar, Ban, Janez Kovačič, gomila, Jože Pušava insin, Gomile, Franc Markovič in Tone Hvala, učitelja Alojz Pucelj in Anton Androja, ki so bili s sodelovanjem Preglja umorjeni v Stopičah.
    Če upoštevamo, da je italijanski okupator ustrelil izmed prebivalcev Šentjerneja 8 talcev, da je bilo od bombardiranja ubitih 15, da so Nemci ob vdoru postrelili 39 ljudi, potem vidimo, kako strašna usoda je zadela to mirno prebivalstvo pod fašistično domobranskem nasilju.
    23.4. so domobranci pri Gor. Lakencih ustrelili Antona Mlakarja, stanujočega v Gor. Polah. Ustrelil ga je v mraku v gozdu domobranec Rupar, z njim pa sta bila v patrol domobranca Franc Kočevar, Ivan Švajger, oba iz domobranske posadke v Tržiču. Ta umor je četa javila Poveljstvu zaščite okraja Novo mesto s štev.605 od 26.4.1944 s pretvezo, da je Mlakar hotel pobegniti in da bi ga sploh ne bili odpeljali, če bi jim ne bil tako zatrdno zatrjeval, da se bo spet vrnil v partizane.
    25.4. se je pojavila “Črna roka” v Notranjih goricah in ubila krojača Jožega Tomšiča. Zlikvci so zahtevali, da jim izroči vse cigarete. Odnesli so mu 500 lir denarja in ga s streli na pragu hiše ubili. Na kraju umora so pustili listek s sledečo vsebino:”Smrt komunizmu in njihovim pristašem. Danes je še čas! Kdor ni z name je proti nam! Ali res ne vidite uboge slovenske dežele? Kdo je kriv tega gorja? Smrt komunističnim izdajalcem! Odločite se! – Črna roka”
    Res, uboga slovenska dežela, če bi postala plen domobranskega in nemškega terorja.

  • Vrhovni sodnik

    ŠE HUJŠI POSTOPEK S CIVILNIM PREBIVALSTVOM

    V Dol. Logatcu je imel izdajalec in nemški plačanec Rupnik govor, s katerim je napovedal še hujši postopek s civilnim prebivalstvom, ki simpatizira z OF.
    Ob priliki prihoda domobrancev v mirensko dolino so pri Bulcu in Kolencu v Mirni vse izropali. Blago so pa nato kar po drugih hišah prodajali. Saj je to uradna domobranska zadeva.
    Posadka v Vel. Laščah, ki je znana po svoji posebni krvoločnosti je v prvih dneh Maja, skladno z navodilom prezidenta Rupnika, nadalje ustrahovala mirno prebivalstvo. Patrola 10 mož je vdrla proti Vel. Slevnici in Dvorski vasi. Na najvišji točki pri Slemenovih se je ustavila in z mitraljezom obstreljevala prebivalce. Obupni klici na pomoč so priklicali našo edinico, ki je lopove pregnala. Vendar pa je bila ubita ena ženska iz dvorske vasi, 2 ženski in en otrok pa ranjeni. Iz Petrušne vasi so odpeljali Karolino Hribar in Pavlino Vencelj, slednja je prednica Marijine družbe. V Logatcu so zaprli 15 oseb, ki so jih osumili simpatiziranja z OF, v Borovnici so konec Aprila prisilno mobilizirali 64 fantov.
    V Kočevju so zaprli: Olgo Heglarjevo, Nikolaja Tršiča, družino Kajfežovo, Ivo Ličevo, Pepco Plesnarjevo, Miloško Lovšinovo in jih s kolono odpeljali v Ljubljano.
    Domobranci iz Horjula, Begunj in Št. Jošta so ubili v vrhniški okolici Franca Hornika in ga prej do nezavesti pretepli. Na Vrzdencu pri Horjulu so s 112 streli usmrtili mater nekega partizana, ranili njeno sestro in jo pretepli. Bivši komandant bele garde na Vrhniki je ob priliki mobilizacije obstrelil 2 fanta ki nista hotela takoj sprejeti orožja. Trgovca Mavreta so domobranci aretirali in ga 14 dni dnevno do nezavesti pretepali. Ljudje poznajo glavne teroriste. KARLA HRENA, MATEVŽA SMREKARJA, OGRINA in druge.
    Poznajo tudi tiste ki so odgovorni za zločine okoli Horjula. To so komandant postojanke PREGELJ, ANDREJ DOLINAR iz Ljubljane, FRANC PEČOVNIK z Lesnega brda, FRANC PREBIL iz Zaklanca, TOMAŽ ŠUŠTERŠIČ iz Horjula, JOŽE SIBAV iz Horjula, KAREL LUKAN iz Ljubogojne, VALENTIN LAVRIŠA iz Horjula in PETROVČEV TINE iz Zaklanca.
    Včasih postajajo zverstva vodstvu neprijetna. Kajti domobranci ne koljejo ljudi samo v gozdovih in na skrivaj, ampak tudi javno. Tako so 2.5. prišli domobranci IVAN PEČNIK,FRANC LAHNE,MATIJA KUHAR, vsi iz 51.čete do Tržišča. Srečali so jih civilisti ki so čakali na avto proti Novemu Mestu. Pečnik je opazil med njimi Franca Žvegliča, se zakadil vanj in ga hotel na mestu ustreliti, kar pa je le preprečila njegova žena. Potem je zahteval da mora Žveglič nazaj v Tržišče. Ta je odvrnil, da od tam šele prihaja in da je namenjen v Novo Mesto. Nato je Pečnik oddal nanj 2 strela in Žveglič se je mrtev zgrudil. Četa je to javila »Poveljstvu zaščite Novo Mesto« z dopisom z 4.5.1944 štev. 672 s pripombo, da je bil ubit protikomunist in da ni bil nevaren. To dokazuje da se ne bore zgolj proti »komunistom«, ampak proti slovenskemu prebivalstvu sploh.
    2.5. je domobranska patrola 44 mož pod vodstvom višjega narednika iz Tržišča aretirala v Bistrici Marijo Milavec, ženo železničarja, ker je njen mož v partizanih. Tam ima svojega brata tudi kmečki fant Stanko Avsec, zato so odpeljali tudi njega. To je sporočila četa v Tržišču svojemu poveljstvu 2.5.1944 s štev. 654. Za dejanja moža ali brata mora trpeti žena ali brat.

  • Vrhovni sodnik

    SE NADALJUJE,….

  • SavageKiller
  • Zaveznik SDS

    Šeytan, res si blesav

  • SavageKiller

    DOMOBRANSKO – FAŠISTIČNI TEROR

    Teror na življenji, ki hodi ponoči po vaseh, po Barju, po Kozlarjevi gošči, ob cerkvici sv. Duha, po bregovih Ljubljanice in valovih Save, skozi Brkine in po Cerovem, po vaseh in obronkih svobodnega ozemlja, v temnih nočeh in se izdaja le z ostrim jekom strela, s topim udarcem kopita puške, s pridučenimi kriki smrtne groze, s pljuskom v valove Save. Razmesarjena, od strelov prerešetana, od vbodljajev zmaličena, od pobojev razbita, naplavljena, izorana, zoglenela, napol strohnela trupla in nenadni grobovi po gozdovih pa molče obtožujejo domobransko fašistični teror nad Slovenci. A to ni dovolj. Vse ni mogoče pokončati z orožjem. Še hujši je teror nad dušami. Ukloniti je treba narodu svobodno voljo, streti mu njegove misli, ki se izvajajo skozi mračni kaos dobe k spoznanju resnice, zajeti je treba njegovo mišljenje in ga pod strahovitim pritiskom tisočkrat povečane in neprestano ponavljane laži prisiliti v smer, ki je zaukazana. Zato pa je treba poseči za najdražjem pri ljudeh, po njihovih verskih čustvih. Vero ti hočejo vzeti! Brani jo! V imenu Kristusa kralja in po gospodarski skrbi ki je osnova za obstoj:”Zemljo ti bodo vzeli! Brani jo! Zadeti je treba narodni ponos.”Brezdomci so ki ti bodo vzeli domovino”. Razvneti je treba globoki čut za poštenost, pravičnost in dostojnost:” morilci so, ki se naslajajo v krvi, roparji, skrunilci mladine!” In kadar so v vprašanju in nevarnosti tolikšne osnovne dobrine, je v silobranu dopustno sleherno sredstvo, ne le oborožena borba zoper lastnega brata ampak tudi umor, uboj, da, celo narodno izdajstvo, zveza z okupatorjem, s katerimkoli, najpoprej z Italianom, potem Nemcem, pa čeprav s samim peklenščkom. TAKO JE RKC NAŠČUVALA DOMOBRANCE PROTI LASTNEMU NARODU IN PRAV TAKŠNE TEISTE LAŽI ŠIRIJO DANES MED LJUDI!

  • if

    Vladimir Bukovski, nekdanji ruski disident: “Kjerkoli pridejo komunsiti na oblast pobijejo okoli 10% prebivalstva, da presturukturirajo družbo.
    Pobijejo najboljše intelektualce, delavce, inženirje …”: https://www.youtube.com/watch?v=pMfWXAjk-ro

    Vladimir Bukovski: “Kjerkoli!”
    Tudi v Sloveniji so pobili, izgnali, v beg pognali slovenskega človeka, mu odvzeli premoženje, pokradli know-how ( https://kavarnahayek.wordpress.com/2015/06/01/slovenijo-ni-industrializiral-tito-ampak-avstro-ogrska-monarhija/ )

    Komunistična nesreča Avstrije ni prizadela, zato danes nima posledic značilnih Sloveniji.
    Nacistični tornado je bil za Avstrijo le blag vetrič v odnosu na komunistični orkan zločincev Tita in Kardelja, ki je prizadel Slovenijo.

    Jugoslo komunisti so veleizdajalci slovenskega naroda tudi zato, ker z načrtnim uvažanjem balkanskega življa in pripadajoče mentalitete desetletja uničujejo slovenstvo, tudi v času samostojne RS!

  • premišljujem

    Majhni in pametni, krščanski, slovenski narod ima v sebi veliko bolečin iz vojn. Dobro je, da se na glas govori o tem kar ta narod boli, kar narod teži. Naj se zacelijo vse rane dobrega in skromnega krščanskega slovenskega naroda.

    • The Truth Keeper

      Slovenski narod ni ne majhen, niti krščanski. Naša majhnost je posledica več kot dvatisočletnega raznarodovanja in klanja s strani rimskega okupatorja, kateremu je prav vseeno kdo nas kolje, le, da se del plena naših krvnikov steka v vatikansko zakladnico. Nehajte biti ponižni, nehajte častiti trupla na križu, ki nima prav nobenega pomena in z vašimi predniki nima prav nobene zveze. Dvignite glavo, odprite oči in se poučite o zgodovini vaših prednikov in vaše očetnjave, katere zgodovina je starejša mnogo več kot dva tisoč let. Pa lep dan…

  • .
  • Darth Vader

    komunista zabrišeš skozi vrata…..in prileze nazaj skozi okno…..v tem primeru kot komentatorji levičarski troli na portalu :D

  • Valter BraniSlav

    Car je takrat ko mu je ogenj pod ritju kuril Lenin pisal o zelju. Preprican je bil da mu bo bog pomagal. Potem je spoznal da boga ni… bil pa je Lenin. Skoda.

  • samsara

    Maščevanej Rothcshildov, katerim je na Dunajskem kongresu leta 1815 spodletel načrt že takrat uveljaviti nekakšno varianto NWO.

    “Enraged by this, Nathan Mayer Rothschild swore that some day he or his descendants would destroy the Tsar Alexander I’s entire family and descendants. Unfortunately he was true to his word and 102 years later Rothschild funded Bolsheviks would act upon that promise.”

    “The History of the House of Rothschild”

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!