Na Madžarskem že obsodili enega izmed klavcev komunističnega režima. Kaj pa Slovenija?

Foto: epa

Na pogojno zaporno kazen je bil obsojen 94-letni komunistični funkcionar Béla Biszku, in sicer zaradi sokrivde pri vojnih zločinih in zaradi vloge, ki jo je imel pri nasilnih povračilnih ukrepih v madžarski revoluciji leta 1956. Sodni proces se je zaključil že pred več kot letom dni, medtem ko slovenski komunistični zločini ostajajo brez epiloga.

Sodišče iz Budimpešte je Biszkuja predlani decembra na podlagi poročanja Hungary Today vseeno oprostilo obtožb, čeprav je naročil streljanje na 49 antikomunističnih protestnikov decembra 1956 in dal pretepsti akademike marca 1957. Ugotovili so, da ni mogoče dokazati, da je bil Biszku kot član začasnega izvršnega odbora novonastale Madžarske socialistične stranke pobudnik streljanja. Manjkal naj bi tudi dokaz, da je bilo streljanje sploh odrejeno s strani komunističnega vodstva. Sodišče je odredilo pogojno kazen tudi zaradi sokrivde, ker obtoženi ni poskušal zagotoviti, da bi dejanski povzročitelji odgovarjali za svoja dejanja.

Leta 1956 je v madžarski revoluciji umrlo več kot 2500 Madžarov in 700 sovjetskih vojakov, več kot 200 tisoč Madžarov pa je takrat celo prebegnilo iz Madžarske. Ko so sovjetske oblasti upor zatrle, so več mesecev potekale množične aretacije in javna sojenja. Novonastavljena vlada s strani Sovjetov je od januarja 1957 dalje zatirala celotno opozicijo in kakršnokoli izražanje javnih mnenj.

Obsojenec je zanikal vsakršno vpletenost v vojne zločine
Po revoluciji oktobra 1956 je Biszku postal glavni izvrševalec komunističnega režima, ko so upor zatrle sovjetske sile. Njegov odbor oboroženih milic je bil odgovoren za uboje številnih ljudi. Za obdobje od 1957 do 1961, ko je bil minister za notranje zadeve in se je nad Madžari izvajala najhujša represija, je zanikal vsakršno vpletenost za represivna dejanja takratnega režima. Leta 2014 mu je sodišče kljub temu dokazalo odgovornost in krivdo za vojne zločine ter vpletenost v smrt 49 ljudi ter mu dosodilo pet let in pol zapora.

Foto: epa

Foto: epa

Višje sodišče je nato razveljavilo sodbo in sodišču na prvi stopnji naložilo ponovno sojenje, ki so ga končali decembra 2015. Biszku je dobil pogojno kazen, saj so mu dokazali manj kaznivih dejanj kot na prvi stopnji. Tudi na to sodbo so se pritožili ravno v času njegove smrti.

Kar 130 tisoč izvensodno pobitih ljudi različnih narodnosti je bilo v zadnjih 70 let pobitih na slovenskem ozemlju, kar priča o krvavi zgodovini tudi na naših tleh. Za storjene zločine proti človeštvu pa zaenkrat še ni odgovarjal nihče. Kazenski postopki so se sicer vodili proti Mitji Ribičiču, Martinu Štorglju in Vinku Kosovelu, a tožilstvo obtožencem ni uspelo dokazati krivde.

Spomnimo se, da je bil v akciji Sprava Ribičič osumljen ukaza umora 217 ljudi brez sojenja, ki naj bi ga izvršil kot namestnik vodje slovenske podružnice jugoslovanske tajne komunistične službe Ozna. Prav tako so v okviru zadeve Sprava kriminalisti spisali ovadbo proti Martinu Štorglju, ki je bil osumljen, da je bil kot šef Ozne v Šterntalu v Kidričevem odgovoren za poboj od 50 do 100 ljudi, ki so jih umorili v bližnjem gozdu. Vinko Kosovel je bil na podlagi vztrajnega preiskovanja tožnika Antona Kosovela obtožen odgovornosti za smrt dveh civilistov – Stanislava Cigoja ter Ivana Novaka, ki ju je ubila ena od enot partizanske politične policije decembra 1943 in januarja 1944 pod poveljstvom Vinka Kosovela. 

N. Ž.