Zaradi sprememb pristojnosti predsednika so se stepli v turškem parlamentu

Pretep v turškem parlamentu (Foto: STA)

Dve turški poslanki sta bili poškodovani v tamkajšnjem parlamentu. Zaradi spornega osnutka ustave o predsedniškem sistemu so se prvič stepli že pred tednom dni. V Turčiji nameravajo odpraviti položaj predsednika vlade, kar pomeni, da bo predsednik države lahko sam imenoval in odstavljal ministre.

Po poročanju turških medijev naj bi bili poškodovani poslanki iz prokurdske HDP in vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP). Pretep se je začel, ko se je neodvisna poslanka Aylin Nazliaka z lisicami priklenila na mikrofon pri govorniškem odru in ga ni želela zapustiti več kot eno uro, s čimer je protestirala proti ustavnim spremembam. S tem dejanjem je prikazala, da nasprotuje razveljavitvi vrednot republike in protestira proti parlamentu, ki bo vklenjen s to novo revizijo ustave. Člani AKP so jo poskušali odstraniti, vendar so se ji v bran postavili poslanci HDP in republikanske CHP. To je sprožilo pretep in brcanje med poslanci. Invalidnega poslanca CHP Safaka Paveya so vrgli po tleh, a so mu kolegi pomagali vstati. Tako je turški hram demokracije zajel vsesplošni pretep. Napad kaže na to, kaj jih čaka, ko bo turška ustava sprejeta.

Turčija je naredila ključni korak k širitvi pristojnosti predsednika, saj je parlament v Ankari v prvem branju podprl še dva zadnja člena sporne nove ustave. Po odločanju o še zadnjem izmed 18 členov novega osnutka ustave, bodo odločali še o skupnem paketu ustavnih sprememb. Predlagane ustavne spremembe bodo Turčiji prinesle predsedniški sistem, kar pomeni, da  bo predsednik imenoval in odstavljal ministre. Prvič v zgodovini Turčije nameravajo odpraviti položaj predsednika vlade. Namesto njega bodo Turki dobili vsaj enega podpredsednika, morda tudi več.

Nova turška ustava naj bi po poročanju STA nadomestila temeljni zakonik, ki je bil oblikovan po vojaškem udaru v Turčiji leta 1980. Po mnenju kritikov gre za del prizadevanj predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, da si po spodletelem julijskem državnem udaru prisvoji vso oblast. Erdogan in AKP pa trdita, da bo predsedniški sistem Turčijo postavil ob bok državam, kot sta Francija in ZDA. Le tako bo mogoče učinkovito vladanje v državi, pravijo.

Branka Jurhar