“Čas je, da ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne, dostojno pokopljemo vse Slovenke in Slovence in druge ljudi, ki doslej niso imeli pravice do groba. Naredimo konec prilagajanju zgodovine trenutnim političnim interesom. To ne sodi k dostojnemu pokopu. Napočil je čas, da smo čuteči in ponotranjimo, kako zelo so pravica do intime, vladavine prava in pravice živeti v svobodni državi, sestavni del resnične sprave. V imenu vseh dobromislečih ljudi zato prosim: Ne odlašajmo! Ne dovolimo, da posmrtni ostanki žrtev pobojev ostanejo skladiščeni v kleteh in plastičnih zabojih. Ker to preprosto ni človeško. Ker to nismo mi.”
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je bila osrednja govornica državne proslave ob dnevu državnosti, kjer je med drugim izpostavila pomen dostojnega pokopa vseh pobitih, ki še do danes niso dobili pravice do groba in so njihovi posmrtni ostanki skladiščeni po kleteh, v plastičnih zabojih.
Res je skrajni čas, da dostojno pokopljemo vse svoje rojake in druge ljudi, žrtve povojnih pobojev, ki so še vedno brez groba. Upam, da so tisti, ki so za to najbolj odgovorni, slišali in da bodo upoštevali poziv predsednice republike: “Ne odlašajmo!” #dandržavnosti #nagovor pic.twitter.com/58s8V5jGBj
— Mario Plešej (@MarioPlesej) June 24, 2024
Hkrati je v nagovoru izpostavila pomen skupnosti. Zgledi vlečejo, in ko oblast ne zna ali ne zmore izboljšati nesprejemljive slike družbe, mora navdih iskati zunaj pisarn, je izpostavila. Spomnila je na delo številnih organizacij in programov, ki dnevno delajo za olajšanje življenja revnim, nemočnim, izključenim in marginaliziranim. “Njihovo skupno sporočilo je kratko: če ni sočutja do sočloveka, ni skupnosti,” je izpostavila Pirc Musarjeva.
Skupnost pa je po njenih besedah prava in trajna le, če vanjo iskreno verjamemo in se na vsak njen del, tako javni kot zasebni, lahko vsak trenutek zanesemo. “Skupna značilnost tako javnega kot zasebnega sektorja je, da oba dolgujeta državi. Dolgujeta naši skupnosti. Ta je postorila veliko tega, da nam je bolje,” je opozorila.
“Zagotoviti moramo, da se javni sektor ne izrodi v en sam velik tržni proizvod. Ponotranjiti moramo, da moč skupnosti lahko razvijamo le z razumevanjem potreb zasebnega sektorja, z zavedanjem, da davki niso nebodigatreba,” je pozvala. Tako meni, da se mora vlada še več pogovarjati z javim sektorjem in tudi gospodarstveniki ter poskuša najti rešitve, ki bodo omogočile napredek gospodarstva in s tem skupnosti.
Ob tem pa je izpostavila, da odrekanje delu gospodarstva za dobrobit družbe ni komunistična retorika, temveč naložba v kakovost in varnost. “Napredna in varna družba je družba, ki se odloči, da odpravi revščino, vlaga v znanost, izobraževanje in kulturo, v vsem dostopno zdravstvo in v razvoj okolja za svobodno ustvarjanje in podjetništvo,” meni Pirc Musarjeva. Spomnila je tudi na solidarnost Slovencev, vizija slednje pa je na nikogar v Sloveniji gledati kot breme v družbi.
Moč skupnosti pa je tudi v njenem odnosu do zgodovine, je izpostavila. Slovenska preteklost piše veliko lepih poglavij, a se zdi, da je Slovenija še vedno v krču, v primežu dogajanj prejšnjega stoletja. “Iz tega krča se moramo končno in dokončno izviti,” je dejala predsednica republike.
Ob zavedanju, kako zelo smo se borili za samostojno državo, je tako po njenih besedah nujno tudi zavedanje, da v zgodovini boja za samostojnost ni bilo vse samo lepo. Na izjemen boj je namreč padla “globoka senca tragičnih povojnih izvensodnih pobojev”. Zato je Pirc Musar prepričana, da je ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne čas za dostojen pokop vseh Slovenk in Slovencev ter drugih, ki doslej niso imeli pravice do groba. “Naredimo konec prilagajanju zgodovine trenutnim političnim interesom,” je pozvala.
Hkrati pa je izpostavila, da je v državi še vedno premalo zavedanja, kako je naša dežela postala država, ki aktivno soustvarja mednarodno skupnost. “Naša moč ni v orožju. Naša moč ni v finančnem vplivu. Črpamo jo iz naših vrednot. To je moč besede, ki nam daje samozavest, da takrat, ko je treba, nismo tiho,” ugotavlja Pirc Musar.
V nagovoru je tako spomnila še, da slovenska himna slavi slovenski narod, a tudi svet. V njenih verzih je duh ustanovne listine Združenih narodov in združene Evrope. “To zajame bistvo našega domoljubja in prizadevanja za blaginjo. Blaginjo vseh, dostojanstvo vseh,” je poudarila.
Ob tem je še pozvala, da Slovenija ob temnih oblakih na obzorju postane resnična, vključujoča skupnost, ki verjame v solidarnost, spoštuje naravo in okolje, v katerem se razvija ter je odločna samozavestno uveljavljati in zagovarjati svoje interese in v ustavo zapisane vrednote. “Taka Slovenija bo spoštovana doma in v tujini. Taka Slovenija ne bo nikoli na napačni strani zgodovine,” je sklenila Pirc Musar.
Državna proslava se je sicer ob 21.15 začela s prihodom praporščakov, zastavonoš in častne enote, sestavljene iz policijskega orkestra in častne garde Slovenske vojske. Po topovskih salvah z ljubljanskega gradu, prihodu najvišjih gostov po rdeči preprogi, pregledu častne enote SV, ešalona praporščakov in zastavonoš ter slavnostnem nagovoru predsednice je sledil umetniški del državne slovesnosti.
Letos sta ga s sodelavci pod naslovom Devetdeseta pripravila režiser Igor Zupe in scenograf Marco Juratovec. V umetniškem delu so avtorji v ospredje postavili desetletje, zaznamovano z doseganjem osamosvojitvenih ciljev in vzpostavljanjem državne samostojnosti. Ob spremljavi simfoničnega orkestra in Big banda RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla nastopilo deset predstavnikov prve generacije pevk in pevcev, rojenih v samostojni državi. Nastopajoči so bili oblečeni v kreacije oblikovalcev, prav tako rojenih v devetdesetih.
Novinar Radiotelevizije Slovenija Igor E. Bergant pa je pripravil pregled najpomembnejših domačih in tujih dogodkov, ki so se zapisali v slovensko in svetovno zgodovino posameznega leta v devetdesetih.
Osrednje državne proslave na Kongresnem trgu v Ljubljani, s katero letos obeležujemo 33. obletnico sprejema ključnih osamosvojitvenih dokumentov, so se ob Pirc Musarjevi udeležili tudi drugi predstavniki državnega vrha, med drugim premier Robert Golob, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in predsednik DS Marko Lotrič. Med udeleženci je tokrat tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša.
Prav tako so se je ob nekdanjih najvišjih predstavnikih države udeležili sedanji predstavniki različnih državnih ustanov, diplomacije in drugih sfer političnega in družbenega življenja.
C. Š.