Stožice, projekt ljubljanskega župana Zorana Jankovića, zaradi katerega je dobil tudi županske volitve, so zrele za sodni pregon. A ker gre za pomembnega predstavnika slovenske tranzicijske levice, je epilog po vsej verjetnosti znan že v naprej.
Jankovič pač lahko. Je prvorazredni. Ne mara Janeza Janše. A spomnimo. Mestna občina Ljubljana (Mol) je marca 2008 sklenila pogodbo s podjetjem Grep (last Gradis G in Energoplan) o javno-zasebnem partnerstvu. Sprva je bil partner za trgovski del predvidena srbska trgovska družba Delta v lasti Miroslava Miškovića (v Ljubljani je lastnik petzvezdičnega hotela Intercontinental), zdaj pa je nedokončan trgovski del v lasti največjega trgovca z bananami pri nas in nekdanjega predsednika nogometne Olimpije Izeta Rastoderja. Ljubljanski poslovnež je do lastništva prišel leta 2017 z nakupom terjatev do Grepa. Za 84 milijonov evrov terjatev je Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) odštel 15 milijonov evrov.
Rastoder naj bi za dokončanje trgovskega dela potreboval okrog 60 milijonov evrov. Februarja so Finance poročale, da naj bi partnerja za dokončanje projekta našel v arabskem poslovnežu Mohamedu Alabbarju, ki vodi Eagle Hills, ob tem pa je ustanovitelj družbe Emaar Properties. Poslovni del ob trgovskem središču predvideva še do sto metrov visok hotel, dela pa se na gradbišču še niso začela. V lanskem letu sta se na temo dokončanja Stožic pogovarjala ljubljanski župan Zoran Janković in Rastoder, vendar nista našla skupnega jezika.
Blišč ali beda?
Kar je za Jankoviča blišč, je za drugega beda. Gradnja Stožic je bila ena od glavnih predvolilnih Jankovićevih obljub ob njegovem prvem potegovanju za mandat župana Ljubljane, desetletje pozneje pa je nedokončani projekt za seboj pustil veliko bančno luknjo, številne propadle podizvajalce in tragične osebne zgodbe, povezane z njimi. To zagotovo ni blišč, je beda večno prvorazrednega.