Minuli teden je v državnem zboru potekalo 20. Vseslovensko srečanje z naslovom “Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu – nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine”. Zbrane goste sta nagovorila podpredsednik državnega zbora poslanec Danijel Krivec in predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu poslanka Suzana Lep Šimenko.
“Prepričana sem, da je tovrstno sodelovanje plodno ter pomembno prispeva h krepitvi slovenske identitete, ne glede na državne meje. Pomembno je, da se zavedamo, da smo vsi Slovenci pomembni pri ohranjanju slovenske identitete, ne glede na to, kje se nahajamo”, je uvodoma poudarila Suzana Lep Šimenko.
Preberite tudi: Falcon gre v Frankfurt na nogomet – gre tudi Tina Gaber?
Pri izbiri naslova za letošnje Vseslovensko srečanje so organizatorji zavedali pomena medgeneracijskega sodelovanja v slovenski skupnosti v zamejstvu in po svetu. “Že star pregovor pravi, da “na mladih svet stoji”, a ne le svet, na mladih sloni tudi prihodnost slovenstva”, je dejala predsednica komisije.
Če želiš biti Slovenec, to tudi si
Svoja stališča o prihodnosti slovenstva so predstavili tudi predstavniki mlajše generacije Slovencev Natko Štiglić iz Hrvaške, Julija Cvetkovič iz Avstralije in Sandro Quaglia iz Benečije. Cvetkovič je ob tem izrazila skrb nad dejstvom, da njeni vrstniki, ki prav tako živijo v mestu Brisbane v Avstraliji, “ne govorijo več Slovensko, so čisto pozabili na jezik ali pa celo ne želijo priznati, da so Slovenci”. Sama pravi, da “če želiš biti Slovenec, to tudi si”, njena oddaljenost od Slovenije ji namreč ne preprečuje, da še vedno okuša slovensko hrano, posluša slovenske pesmi in govori slovenski jezik.
Na Hrvaškem 11 šol, kjer se lahko učijo Slovenskega jezika
Štiglićeva ob tem poudarja, da Slovenci na Hrvaškem še vedno nimajo nobenega slovenskega medija, niti šolskih ustanov ali kulturnih ustanov, raziskovalnega središča, kjer bi bilo možno učenje Slovenskega jezika. Se pa Slovenska populacija na Hrvaškem vedno manjša, od razpada skupne države se je zmanjšala za trikrat. Po njegovih besedah so v Reki in v bližini Varaždina “zaživele šole, kjer se otroci lahko učijo Slovenski jezik dve uri tedensko”, kar je možnost, ki predstavlja velik korak. Teh učencev je 340, učenje pa poteka na 11 osnovnih šolah.
Zasluge za ohranjanje slovenstva in ljubezni do domovine med generacijami Slovencev, rojenih zunaj meja naše domovine, gredo nedvomno njihovim predhodnikom. Posameznikom, ki navkljub fizični razdalji nikoli niso pozabili svojih korenin, jezika in kulture in ki to bogastvo še danes prenašajo na svoje zanamce, v močni želji, da slovenstvo nikoli ne bo zamrlo, je ob tem poudaril Krivec, ki se je ob tem zahvalil vsem predanim k ohranjanju in krepitvi slovenske identitete.
Ana Horvat