Jugoslovansko politično, predvsem pa vojaško vodstvo, ki je dejansko upravljalo z zvezno državo, se je v nadaljevanju vojnih aktivnosti in prvih večjih neuspehih v svoji vojni avanturi v Sloveniji iz zagate, v kateri se je znašlo, poskušalo reševati z načelom “palice in korenčka”.
Tako je 29. junija načelnik Štaba vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ in zvezni sekretar za ljudsko obrambo armadni general Veljko Kadijević v pismu predsednikoma Milanu Kučanu in Lojzetu Peterletu postavi ultimat, da mora slovenska teritorialna obramba do 9. ure nehati z napadi na jugoslovansko vojsko, deblokirati vojašnice in omogočiti vojski, da uresniči odloke ZIS.
Grožnje in zasedanje slovenske skupščine
Grožnje je nato javno, prek beograjske televizije, ponovil tudi načelnik Kontraobveščevalne službe JLA, general Marko Negovanović. Hkrati se je jugoslovanski general Andrija Rašeta v Ljubljani s slovenskim vodstvom dogovarjal o premirju. Zvečer so se po načrtu “Plebiscit” sešli vsi trije zbori Skupščine RS in sprejeli “Stališča Skupščine Republike Slovenije v zvezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije”. Podprli so stališče predsednika Predsedstva RS Milana Kučana, izrečene v Zagrebu, in pozvali Evropsko skupnost, da nemudoma pošlje svoje opazovalce v Slovenijo. Papež Janez Pavel II. pa je poslal telegram Milanu Kučanu, Franju Tuđmanu in Anteju Markoviću, v katerem je predlagal takojšnjo ustavitev spopadov.
Armada v težavah, nevarnost zračnih napadov
Na bojišču so iz JLA in zvezne milice prihajale zahteve za prekinitev ognja in deblokado vojaških objektov. Hkrati pa so se njihove enote soočale z novimi predajami in pobegi vojakov ter z izgubo v moštvu in opremi. Predstavniki slovenskih obrambnih sil so sodelovali v pogovorih o premirju in ustanavljali regijske centre za vojne ujetnike, hkrati pa so se soočali z nevarnostjo zračnih napadov JLA v štirih mestih in z bojnimi spopadi, ki so še vedno potekali. Lokacije pomembnih dogodkov oziroma spopadov: Brnik, Trzin, Škofije, Ljubljana.
Bojni spopad Brnik
V dneh pred 27. junijem je bil na območju letališča Brnik nameščen vod 21. brigade TO, ki je imel nalogo varovati kontrolni stolp. 1. oklepna brigada JLA z Vrhnike je ob pol enih ponoči dobila nalogo, ki je predvidevala takojšnjo bojno pripravljenost, zavarovanje vojaških objektov in preprečitev morebitnega posega teritorialne obrambe in milice. Izvidniška četa brigade je imela za nalogo, da se premakne v smeri Vrhnika–Ljubljana–Kranj in skupaj s 345. planinsko brigado zapre mejne prehode Rateče, Korensko sedlo, Ljubelj, Jezersko in Hrušica. 1. bataljon 1. oklepne brigade pa je dobil nalogo opraviti premik v isti smeri in blokirati letališče Brnik. Ob 3.15 je republiška koordinacijska skupina sporočila gorenjski koordinacijski podskupini, da so vojašnico na Vrhniki zapustili tanki z nalogo, da zasedejo širše območje letališča Brnik, vzpostavijo pogoje za prevzem kontrole letenja ter delovanje carinske službe in mejne milice. 1. tankovski bataljon 1. oklepne brigade z Vrhnike se je razdelil v dve koloni, ki sta prodirali proti Brniku v dveh različnih smereh. Poveljstvo 3. PŠTO Kranj je takoj po prejetem sporočilu o tankovskih premikih na Brnik izvedlo okrepitve poveljniške strukture. Vodu 21. brigade TO na Brniku so ukazali, naj se razmesti na območju križišča Zgornji Brnik–letališče Brnik–Spodnji Brnik, hkrati pa so ga oborožili s šestimi armbrusti. Dogodkom na blokadi sta sledila ukaza, ki ju je prejelo poveljstvo Gorenjske pokrajine TO, da je treba zavarovati in braniti letališče Brnik in vse komunikacije do letališča, rezervne enote iz Radovljice, Škofje Loke in Kranja pa prav tako napotiti na območje letališča.
Tako je bilo prvi dan napada na Brnik tam približno 600 pripadnikov TO, skupaj so tvorili enoto, ki je skoraj dosegala rang bataljona. Težava pripadnikov TO na Brniku je bila, da vse do odhoda oklepne enote JLA z Brnika niso vedeli, koliko oklepnikov je na položajih na Brniku. Predvidevali so, da jih je od šest do osem, dejansko pa jih je bilo veliko več. Letališče Brnik in njegovo okolico so ves čas preletavala letala in helikopterji Jugoslovanskega vojaškega letalstva. Ob devetih je bil napovedan zračni desant enot JLA na letališče Brnik, a ga ni bilo. V dnevnem časopisju, ki je izhajalo v času vojne za Slovenijo, lahko zasledimo, da so se iz enega transportnega helikopterja izkrcali pripadniki JLA in se odpravili proti helikopterski bazi, a se je pozneje izkazalo, da so bili to pripadniki zvezne milice. V bližini Komende je bila protiletalska enota TO. Ob 13.30 je pripadnik protiletalske enote proti helikopterju Jugoslovanskega vojaškega letalstva izstrelil raketo, a je ta zgrešila cilj in zadela eno od hiš v Komendi. Do približno 15. ure je na Brniku vladal nekakšen pat položaj, v katerem sta obe strani ponavljali svoje zahteve. Postajalo je vse bolj napeto in sledil je manever, s katerim so tanki poskušali zavzeti položaje na južni strani celotne dolžine pristajalne steze (Spodnja Dobrava). Sledila jim je skupina teritorialcev. Okoli 18. ure je bil prvi večji spopad med pripadniki TO in JLA na Brniku. Podporočnik Marguč je s protioklepnim orožjem armbrust ustrelil v poveljniško vozilo in ga zadel. V spopadu so bili ranjeni štirje vojaki JLA in dva častnika, poškodovano pa je bilo poveljniško oklepno vozilo.
Po spopadu so tanki izvedli premik proti Veliki Dobravi in se južno od upravne letališke stavbe razvrstili za krožno obrambo svojih položajev. Nekaj minut po bojni akciji so pripadniki JLA začeli iz vojaške baze streljati na položaje enot TO, vendar nihče od pripadnikov TO ni bil zadet. Pripadniki TO so se nato lotili delne prerazporeditve svojih položajev, predvsem so zoževali krog okrog letalske baze JLA na letališču. Tamkajšnja enota je bila ves čas bojnega delovanja na območju Brnika odrezana od dogodkov v okolici in zunanjem svetu. 27. junija zvečer pa se je uspelo združiti kolonama JLA. Poveljstvo 3. PŠTO Kranj je v noči na 28. junij presodilo, da je moč pričakovati letalski napad in zračni desant enot JLA. Zato je bil ob pol dveh ponoči dan ukaz o premiku enot TO na območju letališča in okoli njega. 1. in 2. četa odreda TO Škofja Loka sta se premaknili proti vasi Lahovče, preostale enote TO pa so opravile manjše premike v okviru svojih dotedanjih položajev. Mobiliziran je bil 3. bataljon 21. brigade TO, katerega osnovna naloga je bila obramba letališča Brnik in je bil pred vojno predviden za delovanje v sestavu JLA v primeru vojne. Pripadniki bataljona so se razmestili na jugozahodnem delu letališča na predelu Voglje–Voklo. Naloga bataljona je bila varovanje južnega dela razporeditve enot JLA in nadzorovanje mest mogočih desantov. Tisto noč je skupina pripadnikov TO odšla na izvidovanje položajev enot JLA. Želeli so se prepričati, koliko oklepnih vozil JLA je v resnici na območju letališča Brnik, saj so teritorialci imeli podatek, da se Brniku bliža devet tankov. Skupina se je približala položajem pripadnikov JLA, ki so jih opazili, in sledil je manjši oborožen spopad. Iz te akcije se ni vrnil pripadnik TO Peter Petrič, za katerega se je pozneje izkazalo, da je padel v spopadu.
Dr. Tomaž Kladnik