30 let višjega strokovnega izobraževanja – tam bil tudi eden najuspešnejših Slovencev

Datum:

Višje strokovno izobraževanje v Sloveniji letos obeležuje 30 let delovanja. Ob jubileju je potekal slavnostni dogodek, ki je združil predstavnike izobraževanja, gospodarstva, državnih institucij in druge partnerje, ki sooblikujejo razvoj višjega strokovnega izobraževanja. Ozrli so se tudi v prihodnost in poudarili pomen prilagajanja tehnološkim spremembam ter potrebam gospodarstva.

Začetki višjega strokovnega izobraževanja segajo v leto 1996, ko je pet višjih strokovnih šol odprlo vrata prvim 342 študentom. “Iz 342 študentov je zrasla skupnost, ki je Sloveniji dala več kot 60 tisoč diplomantov. To so ljudje, ki danes vodijo proizvodne linije, logistične centre, računalniške sisteme, turistične in gostinske obrate ter podjetja po vsej državi,” je poudaril mag. Gregor Rak, predsednik upravnega odbora Skupnosti višjih strokovnih šol Slovenije. Vsako leto se v višješolske študijske programe prvič vpiše več kot 5 tisoč študentov, kar predstavlja skoraj četrtino vseh novincev na dodiplomski ravni.

Gre za ključen steber razvoja gospodarstva

Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije dr. Borut Rončević je višje strokovno izobraževanje označil za enega ključnih stebrov razvoja slovenskega gospodarstva, saj “povezuje znanje s prakso, mladim odpira konkretne poklicne priložnosti, podjetjem pa zagotavlja usposobljene kadre.”

Izrazita praktična naravnanost je ena pomembnejših prednosti višjega strokovnega izobraževanja. Študijski programi vključujejo 40 odstotkov praktičnega usposabljanja, od tega 800 ur neposredno v podjetjih.

Pomen praktičnih izkušenj je poudaril tudi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, ki je izpostavil, da je kot podjetnik dobro spoznal, koliko pomeni sodelavec, ki razume strokovne podlage in zna ukrepati, ko se v praksi zatakne.

Kadri prihodnosti

Pomen praktičnega znanja poudarjajo tudi gospodarstveniki. Dr. Jure Knez, lastnik podjetja Dewesoft, je izpostavil, da imajo višje strokovne šole pomembno priložnost pri izobraževanju kadrov prihodnosti. Umetna inteligenca namreč izkušenim strokovnjakom omogoča bistveno večjo storilnost, medtem ko se lahko “mladi brez ustreznega praktičnega znanja pri uporabi teh orodij hitro izgubijo“, je sporočil.

Med ključnimi izzivi in razvojnimi cilji višjega strokovnega izobraževanja ostajajo večja prepoznavnost in ustrezno vrednotenje znanja diplomantov, prilagajanje tehnološkemu razvoju, krepitev vseživljenjskega učenja. Evropski poslanec dr. Milan Zver je ob tem izpostavil tudi priložnosti za okrepitev sodelovanja v programu Erasmus+ in drugih evropskih projektih.

Digitalizacija, umetna inteligenca, avtomatizacija, zeleni prehod in spreminjajoče se potrebe gospodarstva postavljajo pred izobraževanje nove izzive ter zahtevajo nenehno prilagajanje. Odgovor nanje so kakovostno strokovno znanje, praktične kompetence, inovativnost in vseživljenjsko učenje, ki jih višje strokovne šole razvijajo s posodabljanjem študijskih programov ter tesnim povezovanjem z gospodarstvom.

Kot je poudaril minister Rončević: “Če želimo konkurenčno in uspešno Slovenijo, moramo vlagati v znanje, ki ustvarja dodano vrednost in prinaša konkretne rezultate.“

Prireditev je organizirala Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino pa jo je podprlo in sofinanciralo.

C. Š.

Sorodno

Zadnji prispevki

Kaj prinaša novi proračun? “Ne krčimo pravic, preprečujemo pa odtekanje javnega denarja”

Danes državni zbor obravnava predlog državnih proračunov za naslednji...

Dončić, Pogačar in nogometni asi za Pedra Opeko: Katoliška mladina vabi na licitacijo

Katoliška mladina licitira podpisano majico Luke Dončića, dres slovenske...

[Video] Kitajski predsednik prelomil tradicijo zaradi Trumpa

Ameriški predsednik Donald Trump je prispel na Kitajsko, kjer...

Obveščevalni podatki: Iran cilja na Trumpovo administracijo z umazano bombo

Ameriške obveščevalne službe pravijo, da Iran načrtuje napad z...