300.000 evrov za Romski zaposlitveni center. Presenetilo vas bo, koliko Romov je dobilo službo.

136
Slika je simbolična. Foto: STA

Slovenska država je za projekt, preko katerega bi brezposlenim Romom pomagala pri iskanju zaposlitve, porabila 300.000 evrov. Člani projekta so si pred začetkom zastavili številne plemenite cilje, med drugimi vplivati na romske delovne navade in povečati njihovo motivacijo za delo. Rezultat? Zaradi projekta se ni zaposlil niti en sam Rom ali Romkinja. Projekt se zaradi tega ukinja. 

Romi so v Sloveniji tradicionalna skupnost, v kateri vlada izredno velika brezposelnost. Ocene brezposelnosti med Romi se gibljejo med 90 in 95 odstotki, zaradi česar je ministrstvo za delo člane romske skupnosti poskusilo integrirati v delovno populacijo.

300.000 evrov za kup papirjev in spominov
Ključni produkt projekta je bil javni zavod Romski zaposlitveni center, ki pa je zaradi številnih težav propadel. “Center je bil v letu 2006 ustanovljen, izdelane so bile vse pravne podlage (poslovni načrt, statut, analize ipd), vendar zaradi nerešenega statusa centra v projektu in financiranja center ni deloval,” so nam sporočili z ministrstva.

Od projekta pa so ostale analize, ankete in spomini na izvedene pilotne motivacijske delavnice.

Na ministrstvu  za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti navajajo, da se je v okviru projekta pripravila:
  • analiza za motiviranje Romov,
  • analiza izobrazbene strukture potencialno zaposljivih Romov,
  • analiza želja Romov in delodajalcev v zvezi z zaposlovanjem.

Ustvarila se je tudi baza podatkov, v kateri so imena in priimki Romov, ki so izrazili željo po zaposlitvi.
V okviru projekta so izobrazili strokovne delavce, ki so izvedli tudi pilotske motivacijske delavnice.
V celotnem projektu je sodelovalo okoli 700 Romov in 650 delodajalcev.

Številke se sicer zdijo lepe, a ostaja rezultat vseeno katastrofalen: ko je zmanjkalo 300.000 evrov, je bil rezultat enak ničli –  zaposlitve ni našel niti en Rom. Po mnenju predsednika Zveze Romov Slovenije Jožka Horvata Muca, je bil projekt obsojen na propad že od samega začetka, saj naj ne bi služil osnovnemu namenu – zaposlovanju Romov. “Omenjeni projekt je predvsem služil ne-romom ter pridobitvi finančnih sredstev na račun ranljive skupine,” je prepričan Horvat Muc. Eden izmed razlogov za neuspeh naj bil bil tudi, da Romi pri pripravi projekta niso sodelovali. “Od samega začetka priprave pa do zaključka projekta bi morala biti romska skupnost aktivno vključena,” meni predsednik Zveze Romov.

Projekt se je izvajal v okviru Programa pobude Skupnosti EQUAL 2004– 2006. V projektu so sodelovali številni deležniki, med drugimi kar nekaj občin, v katerih se soočajo z romsko problematiko. Koordinator projekta je bila Občina Škocjan.

Žiga Korsika