Uradna potrditev obstoja. Šentjernej (oz. Šentjernejska fara) se prvič neposredno omenja v listini z dne 8. maja 1249. Ta dokument služi kot “rojstni list” kraja v pisni zgodovini.
Koroški vojvoda Bernard Spanheimski je tega leta izdal listino, s katero je šentjernejsko župnijo (skupaj z njenimi posestmi) podaril cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici na Krki. Samostan je nato dolga stoletja (vse do razpustitve leta 1785) upravljal s to faro.
Prvi župnik
V isti listini se prvič omenja tudi šentjernejski župnik po imenu Bertold. Čeprav zgodovinarji domnevajo, da je bila župnija samostojna že vsaj 100 let prej, je Bertold prvi uradno zabeležen nosilec te funkcije.
Že v tem zapisu je razvidno, da je kraj dobil ime po svojem zavetniku, svetem Jerneju (latinsko Sanctus Bartholomaeus), po katerem se še danes imenuje tako cerkev kot celotna občina.
Brez te listine iz leta 1249 bi bila zgodovina Šentjerneja v srednjem veku zavita v precej večjo tančico skrivnosti, tako pa letnica predstavlja temelj za praznovanje občinskih jubilejev in raziskovanje lokalne identitete. Ta dokument služi kot “rojstni list” kraja v pisni zgodovini.
V letu 1999 je Župnija Šentjernej z bogatim in izčrpnim Zbornikom Župnije Šentjernej obeležila 750 letnico. V tistem letu so Šentjernejčani ustanovili Kulturno in etnološko društvo, ki nosi v imenu prvine Šentjerneja, Gallus – petelin in Bartholomaeus – Jernej (Gallus Bartholomaeus).
Počastitev 777-letnice omembe Šentjernejske fare bo na praznik GOSPODOVEGA VNEBOVHODA, pri farni cerkvi sv. Jerneja v Šentjerneju, po sv. maši (namen: zahvalna, za župnika Bertolda) v četrtek, 14. maja 2026, ob 19. uri. Lepo vabljeni.
Zapisal: Stanislav Bregar, Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus