Na družbenih omrežjih kroži kratek posnetek, na katerem člani volilnega odbora na enem od volišč med ugotavljanjem izida glasovanja na nedeljskih referendumih očitno težko uskladijo številke preštetih glasovnic. Posnetek, ki ga je na platformi X objavil eden od uporabnikov je hitro pritegnil pozornost ter sprožil val komentarjev o nesposobnosti in pomanjkljivostih ročnega štetja.
Na posnetku, ki traja približno minuto in prikazuje delo za mizo z dokumenti in modrimi mapami, gospa v telefonskem pogovoru navaja številko 350. Glas na drugi strani ji odgovarja, da imajo podatek o 140 glasovnicah, sporočenih zjutraj. Sledi razprava: “244 tukaj piše,” pri čemer se omenja čas “do 11ih”. Moški na drugi strani potrdi, da je bilo do 11. ure 140, nakar osebe na volišču ponovno seštevajo in preračunavajo: slišijo se številke 140, 150, 200, 210, 250 in pozivi k ustavitvi ter ponovnemu preverjanju.
Iz posnetka je razvidno, da udeleženci niso enotni glede točne številke in da poteka improvizirano seštevanje vmesnih podatkov. Na posnetku je viden tudi napis, ki poziva k digitalizaciji postopka, ker ročno štetje “nima smisla maltretirati ljudi” z ročnim štetje.
“No tako to poteka. 100 gor ali dol saj vseeno,” je bil sarkastičen avtor objave videoposnetka.
‼️ No tako to poteka. 100 gor ali dol saj vseeno‼️@vladaRS https://t.co/LEMfSpVTpq
— Matej Vizintin 🇸🇮 (@matej_vizintin) October 12, 2026
Komentarji pod objavo so ostri. Uporabniki govorijo o “sramoti” volilne komisije: “Še v Bosni imajo elektronsko štetje,pri nas smo pa še v kameni dobi.” pomožne šole”, da gre za “goljufijo” in da bi bilo treba preiti na elektronsko štetje, kot ga imajo ponekod drugje. Zgroženi odzivi niso osamljeni: podobne pomisleke o točnosti in preglednosti postopkov so v zadnjih dneh izrazili tudi nekateri politiki, predvsem iz vrst SDS, ki so opozarjali na nočni preobrat pri enem od referendumov.
Dogajanje je treba postaviti v kontekst nedeljskega glasovanja 11. oktobra 2026, ko so volivci na štirih referendumih (enem zakonodajnem o noveli zakona o parlamentarni preiskavi in treh posvetovalnih) oddali glasove ob rekordni udeležbi okoli 54,55 odstotka. Organizacija je bila logistično zahtevna, saj je vsak volivec glasoval na štirih glasovnicah. Na nekaterih voliščih, zlasti na velikem volišču omnia v Ljubljani, so se zaradi navala oblikovale daljše vrste, glasovanje pa so podaljšali. Direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Igor Zorčič je poudaril, da večjih organizacijskih težav ni bilo, vendar je visoka udeležba povzročila dodatno obremenitev volilnih odborov. Rezultati največjih volišč so bili v sistem vneseni pozneje.
Tesni izidi in nočni premiki
Največ pozornosti je pritegnil posvetovalni referendum o ukinitvi obveznega RTV-prispevka. Po podatkih DVK zjutraj 12. oktobra, ko je bilo preštetih 99,98 odstotka glasovnic, je proti ukinitvi glasovalo 50,04 odstotka (461.765 glasov), za pa 49,96 odstotka (461.073 glasov). Razlika je znašala le 692 glasov. Še ponoči je vodil glas za ukinitev; preobrat je nastal po vnosu dodatnih rezultatov z več volišč, med njimi predčasnih, kjer je bil delež glasov proti precej višji.
Zakaj posnetek krepi dvome
Ročno štetje in usklajevanje vmesnih podatkov, kot ga prikazuje posnetek, samo po sebi ne dokazuje sistemskih nepravilnosti ali goljufije. Vendar v kombinaciji z izjemno tesnimi razlikami (še posebej pri RTV-prispevku), z zamiki pri vnosu rezultatov večjih volišč in z javnimi očitki o pomanjkljivem usposabljanju članov volilnih odborov zbuja upravičene pomisleke glede zanesljivosti postopka. Ko o izidu odloča nekaj sto glasov, lahko že manjša napaka pri seštevanju, pri prenosu podatkov ali pri usklajevanju med različnimi člani odbora vpliva na končni rezultat. Visoka udeležba in sočasno izvajanje štirih referendumov sta postopek dodatno zapletla, kar povečuje možnost človeških napak.
A.H.