Evropska komisija v letošnjem poročilu o stanju pravne države ne odkriva ničesar novega. Potrjuje le, da se pravosodje premika na papirju, tam, kjer je najpomembneje, pa še vedno šepa. To velja predvsem za zadeve, povezane z vplivom in javnim denarjem – torej za korupcijo in pranje denarja, kjer postopki trajajo najdlje v Evropski uniji, rezultati pregona pa ostajajo omejeni.
Zakon o sodniški službi, sprejet 21. novembra 2025, je imenovanje vrhovnih sodnikov odvzel državnemu zboru in ga predal Sodnemu svetu. Reforma mreže sodišč bo začela veljati šele 1. januarja 2027. Zaznana neodvisnost sodstva ostaja povprečna: 59 odstotkov ljudi in 55 odstotkov podjetij jo ocenjuje kot dokaj ali zelo dobro. Število rešenih zadev je bilo stabilno, sodni zaostanki pa so se povečali za tri odstotke.
Do prve obravnave mine do 21 mesecev v civilnih in okoli 16 mesecev v gospodarskih zadevah. Še bolj zgovorni pa so tisti ključni postopki. Povprečno trajanje postopkov zaradi pranja denarja je leta 2024 znašalo 739 dni, kar je peto najdaljše obdobje v EU, a hkrati 127 dni manj kot leto prej. Po drugi strani so postopki zaradi korupcije trajali povprečno 597 dni, kar je tretje najdaljše obdobje v EU in 60 dni več kot leta 2023. Indeks zaznave korupcije ostaja 58 od 100. Kar 90 odstotkov ljudi meni, da je korupcija pri nas razširjena, medtem ko povprečje EU znaša 71 odstotkov. Na visoki ravni je bilo obravnavanih le pet primerov, izrečena pa je bila ena sama sodba. Bruselj si tega ni izmislil, ampak je številke le zapisal.
Zato ni naključje, da je opozicija pri zakonu o SKOK-u tako nagajala. Svoboda, SD in Levica so nujni postopek skušale ustaviti, zakon pa je bil 24. septembra vseeno sprejet s 47 glasovi proti 35.
Petra Janša, Demokracija