Ljubljansko okrožno sodišče je uradno potrdilo, da je nekdanja pravosodna ministrica grobo kršila sodni red. Mobilni telefon je kot ulična prevarantka pretihotapila v sodno dvorano. Njena predhodnica Andreja Katič je sesula službo pristojno za varnost in varnostno načrtovanje sodišč. Postavlja se vprašanje varnosti pravosodnih organov.
Spomnimo. V ponedeljek, 12. oktobra se je nekdanja pravosodna ministrica, zdaj že propadla političarka, nekdanja članica stranke Socialnih demokratov, morala zglasiti na predobravnavnem naroku na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Kljub deževnemu vremenu je v sodno stavbo vstopila brez izjav medijem, z velikimi temnimi sončnimi očali. Povsem drugače, kot smo je bili vajeni še pred kratkim, ko je prav iskala medijsko pozornost in nastavljanje pred kamerami. Očitno so očitki, s katerimi se mora soočati pred sodiščem, dovolj resni in utemeljeni, kar kaže tudi na njeno vedenje, ki ga javnost ni vajena.
Kot smo pisali, je moral sodnik Rok Kobal zaradi njenih zahtev predobravnavni narok po nekaj minutah prekiniti. V nadaljevanju sojenja pa je Švarc Pipanova seveda uprizarjala šov v svoji maniri. K besedi se je priglašala, kadar se ji je zahotelo, sodnika nagovarjala kar sede, čeprav jo je opozoril, da v času, ko govori, mora stati in prižgati mikrofon. V sodni dvorani je povzdigovala glas, podajala nelogične zahteve, po opozorilu sodnika Kobala in tudi odvetnika tožeče stranke, da se umiri, je za kratek čas le obmolknila. Ves čas postopka pa je mirno uporabljala tudi svoj mobilni telefon. V sodni dvorani je zbrane, med njimi tudi številne predstavnike medijev, zmotilo glasno zvonjenje njenega telefona, s katerim je kasneje povzročala še hrup, ko ji je ta padal iz rok.
Sledilo je ponovno opozorilo sodnika Kobala, nonšalantno obnašanje pa je tudi potem označevalo njen nastop na sodišču in kazalo njen odnos do sodišča, postopka in očitkov zoper njo. Ob tem je ponavljala je zlajnane floskule, da z nakupom stavbe sploh ni bila seznanjena in da s tem postopkom ni imela nič, hkrati pa je negodovala, da mediji objavljajo njeno zasebno telefonsko komunikacijo z nekdanjim finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem in njegovo tedanjo državno sekretarko Sašo Jazbec. Prav ta komunikacija jasno in nedvoumno razkriva njeno vlogo, odločitev in celo nagovarjanje Boštjančiča in Jazbečeve k hitremu nakupu in nezakoniti zagotovitvi sredstev iz proračunske rezerve tik pred koncem leta 2023. A tako kot se Švarc Pipanova brani odgovornosti za fiasko z nakupom nesojene sodne stavbe na Litijski 51 s prozornimi in povsem nelogičnimi izgovori, je tudi ob opozorilih sodnika Kobala glede njenega vedenja in uporabe telefona mirno trdila in se branila, da pač ne pozna pravil obnašanja na sodišču. Za prvorazredne in nedotakljive najtesnejše sodelavce bivšega predsednika vlade Roberta Goloba in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, kamor se šteje Švarc Pipanova, je očitno nonšalanten izgovor dovolj.
Kot kaže, pa so jo na sodišču spregledali. Vodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani je na novinarsko vprašanje Bojana Požarja odgovorilo, da je Švarc Pipanova očitno kršila sodni in hišni red. Še več, zapisali so, da posebnega dovoljenja sodišča za vnos mobilnega telefona ni imela in je skladno s hišnim redom ob vstopu v stavbo in varnostnem pregledu s strani pravosodne policije prejela navodila o hrambi elektronskih naprav v za to namenjeni predalčnik. Švarc Pipanova je, kot so zapisali na sodišču, deponirala prenosni računalnik, medtem ko je očitno mobilni telefon spretno skrila in ga pretihotapila v sodno dvorano. To je očitno naredila zavestno, saj, kot pravi tudi vodstvo sodišča, je bila glede vnosa elektronskih naprav opozorjena. Tudi če ne bi bila opozorjena, je ob vstopu v sodišče na vidnem mestu jasno označena prepoved vnosa elektronskih naprav. Glede svojega ravnanja bo, kot je zanjo značilno, Švarc Pipanova verjetno iz bogatega repertoarja izgovorov potegnila zanjo ustreznega. Morda se bo tokrat branila, da ni pismena.
Odraz varnosti na sodišču kot posledica nedelujočih služb in Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij
Takšno nedopustno in nezakonito ravnanje Švarc Pipanove odpira širša vprašanja glede zagotavljanja varnosti na sodiščih. Kot pravijo viri iz pravosodnega ministrstva, je Andreja Katič (Socialni demokrati) kot naslednica Švarc Pipanove s svojim neprofesionalnim in povsem zgrešenim vodenjem najprej razsula že tako slabo organizirano ministrstvo za pravosodje, pri tem pa, očitno načrtno, povsem onesposobila delovanje Službe za varnost in varnostno načrtovanje, ki je med drugim odgovorna za spremljanje stanja varnosti, koordinacijo izvajanja varnostnih ukrepov in skrb za zagotavljanje enotnih varnostnih standardov pri poslovanju pravosodnih organov ter spremljanje in analiziranje varnostnih dogodkov na ministrstvu in pri pravosodnih organih. Omenjena služba je še danes, tudi pod vodstvom ministra Mihaela Zupančiča, brez vodstva in, kot pravijo viri, brez kakršne koli pozornosti. Popolna odsotnost vodstva in stroke v tako pomembni službi se očitno kaže na celotni varnostni sliki slovenskega pravosodja.
Pri varovanju sodnih stavb in procesov ima pomembno vlogo tudi Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, ki jo vodi pod Golobovo vlado imenovani direktor Denis Perše. Perše se na spletni strani uprave pohvali, da je nekoč igral nogomet, sicer pa je tudi lokalni gasilec. Pol leta po odprtju pregrešno dragega zapora v Dobrunjah pa mu je končno uspelo prepeljati prve zapornike s Povšetove. Da kot direktor slovenskih zaporov šepa, se kaže tako v kadrovski podhranjenosti kot očitno tudi pri zagotavljanju ustreznih varnostnih standardov in doslednosti izvrševanja varnostnih nadzorov pri vstopih na sodišča. Če lahko posameznik kljub varnostnemu pregledu in izrecnim navodilom v sodno dvorano vnese nedovoljen predmet, se upravičeno postavlja vprašanje doslednosti izvajanja varnostnih postopkov, njihovega nadzora in predvsem odgovornosti pristojnih.
»Izvajanje varnostnih postopkov mora biti dosledno, nepristransko in enako za vse«
Glede tega smo se obrnili na varnostnega strokovnjaka, ki želi biti neimenovan. Izpostavil je, da je »nedoslednost pri izvajanju navidezno preprostih varnostnih postopkov pomemben opozorilni znak morebitnih sistemskih pomanjkljivosti. Če varnostni sistem ne zagotavlja doslednega spoštovanja osnovnih pravil, se tveganja bistveno povečajo pri obravnavi organiziranega kriminala, nasilnih kaznivih dejanj, terorizma ter postopkov z visoko stopnjo ogroženosti sodnikov, tožilcev, prič in drugih udeležencev. V takšnih primerih lahko že ena sama varnostna pomanjkljivost, neustrezna ocena ogroženosti ali neusklajeno delovanje pristojnih služb povzroči nepopravljive posledice. Sam nedovoljen vnos telefona sicer še ne dokazuje možnosti vnosa nevarnih predmetov, nedvomno pa zahteva strokovno preveritev učinkovitosti nadzora.«
Varnostni strokovnjak pa opozarja še, da se »ob tem odpira tudi vprašanje individualne odgovornosti varnostnega osebja. Ali je šlo za osebno nedoslednost, površnost oziroma malomarnost pri izvajanju varnostnega pregleda ali pa morda celo za pristransko oziroma privilegirano obravnavo posameznice zaradi njenega nekdanjega visokega političnega položaja? Prav slednje bi bilo z vidika varnostne stroke posebej problematično, saj mora biti izvajanje varnostnih postopkov dosledno, nepristransko in enako za vse, ne glede na njihov družbeni ali politični položaj. Morebitno selektivno izvajanje varnostnih ukrepov bi pomenilo resno odstopanje od temeljnih načel varovanja pravosodnih organov. Brez temeljite preveritve konkretnega varnostnega pregleda sicer ni mogoče ugotoviti, ali je šlo za individualno napako, organizacijsko pomanjkljivost ali morebitno zavestno opustitev dolžnega ravnanja. Prav zato bi morali pristojni dogodek nemudoma strokovno analizirati, ugotoviti morebitne odgovornosti in sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje podobnih incidentov.« Zato se postavljajo povsem legitimna vprašanja, ali vodstvo ministrstva za pravosodje sploh razpolaga s celovito in aktualno oceno varnostnega stanja na slovenskih sodiščih, ali se varnostni incidenti sistematično analizirajo in kdo odgovarja za morebitne ugotovljene pomanjkljivosti. Varnost pravosodnih organov namreč ni administrativna formalnost, temveč eden temeljnih pogojev neodvisnega in nemotenega delovanja sodne oblasti.
Civilna iniciativa aktivnih državljanov samostojne Slovenije vložila utemeljeno zahtevo za preiskavo
Predstavniki civilne iniciative so na vodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ga po krivdni razrešitvi Marjana Pogačnika vodi Daša Pogorevc Filipič, nemudoma poslali uradno in očitno utemeljeno zahtevo za preiskavo neupravičene uporabe mobilnega telefona in prijavo suma storitve kaznivega dejanja. Potrditev ravnanja Švarc Pipanove s strani vodstva sodišča njen položaj v teh zadevi očitno le še poslabšuje. Verjetno pa se, kot zase pravi vrhunska in izkušena pravnica, danes poslovna in pravna svetovalka Švarc Pipanova, ne bo mogla v nedogled izgovarjati na svojo pravno neukost in nevednost ter na amnezijo glede svojih odločitev. Njeno obnašanje na sodišču in eklatantne kršitev zakonodaje glede ravnanj v sodnih postopkih, v katerih se je znašla, pa kažejo, kakšne ljudi politična levica postavlja na najodgovornejše položaje v državi. Ob vehemenci in samovšečnosti pa si Švarc Pipanova kot kakšna ulična prevarantka še vedno predstavlja, da ji je omogočeno kar koli.
V civilni iniciativi so v prijavi zapisali, da dosledno spoštovanje sodnega in hišnega reda ter zakonito delovanje varnostnih služb nista zgolj vprašanji notranje organizacije sodišča, temveč predstavljata pomembna elementa zakonitosti, institucionalne integritete in zaupanja javnosti v delovanje pravosodnega sistema. Ob tem pa so izpostavili, da je posebej pomembno, da se morebitne nepravilnosti ustrezno preverijo, kadar gre za osebo, ki je v preteklosti opravljala visoko javno funkcijo in je zato njeno ravnanje deležno večje pozornosti javnosti. Nekdanji javnofunkcionarski položaj ne more predstavljati podlage za odstopanje od splošnih pravil, zaključujejo v civilni iniciativi.
P.T.