[Video] Francija nikoli ni videla česa podobnega: minometi, molotovke, požari, plenjenje, nasilje…

Datum:

Pariz, nekoč mesto svetlobe, je v nekaj urah postal bojišče. Sobotno jutro se je začelo z zborovanjem tisočih, domnevno nezadovoljnih zaradi draginje in propadajočega šolstva.

Organizatorji protestov pravijo, da so se zbrali srednješolci, študenti, sindikalisti in tisto, kar je ostalo od gibanja »rumenih jopičev«. Kip Marianne so celo oblekli v floresčenčni jopič.

Toda na  Place de la République so prišli skrajni levičarji in islamski migranti, se pravi profesionalni ustvarjalci in podžigalci kaosa, ki proteste vedno znova izkoristijo za svoj pravi namen: rušenje, plenjenje in nasilje. Oni želijo uničiti zahodno civilizacijo. Blokade srednjih šol v zadnjih nekaj tednih, ki so tako postale izgovor za divjaštvo.

 

Gorela mestna hiša

Že pred začetkom glavnega protesta so se pojavili zamaskirani posamezniki. Policija je do enajstih dopoldan že pridržala 61 oseb, a to je bil šele začetek. Okoli 14. ure so se ulice spremenile v prizorišče barikad, razbitih izložb, požarov in napadov na varnostne sile. Začelo se je plenjenje trgovin; med drugimi so vdrli v luksuzno Céline na aveniji Montaigne.

 

Goreli so avtomobili, bar La Barrique je zajel ogenj. Galeries Lafayette so oropali, kot da gre za kakšno revolucionarno pravičnost. Trgovci na Elizejskih poljanah so svoje trgovine že prej zabarikadirali z deskami, saj so vedeli, kaj jih čaka.

Nasilje se je razširilo po celi Franciji, do večera je bilo aretiranih okoli 1.200 nasilnežev. Solzivec in silo je policija morala uporabiti tudi v Strasbourgu in Lyonu, kjer so zamaskirani mladi zažgali turistični urad na trgu Bellecour. V Limogesu so zažgali mestno hišo.

 

V Marseillu so protestniki, oblečeni v črna oblačila, vdrli v mestno hišo in njeno pročelje popisali z anarhističnimi grafiti. “To so človeški izmečki,” je na omrežju X zapisal eden od uporabnikov: “Ne vem, zakaj ima policija orožje?”

To ni bila ponovitev gibanja rumenih jopičev: ni navadnih ljudi, ni trgovcev ali obrtnikov, ni kmetov, ni povprečnih francoskih državljanov, jeznih zaradi cen goriva. V teh mestih, ki so v plamenih in krvava, predana žeji po smrti, uničenju in umazaniji, so samo Antifa in nasilneži vseh barv.

Kdo je za to odgovoren?

Kdo je za to odgovoren? Jean-Luc Mélenchon, ta večni radikalni levičar in kandidat za predsednika, je seveda takoj pokazal s prstom na policijo. Pridružili so se mediji, češ da policija pretirava z nasiljem. Hkrati so, kakopak, obsodili nasilje – za vsak primer, da ne bi izpadli kot tisti, ki spodbujajo nasilje.

 

Marine Le Pen in Jordan Bardella sta bila bolj jasna: na ulicah niso bili delavci, ki ustvarjajo, ampak profesionalci kaosa. Radikalna levica je ugrabila legitimne socialne zahteve in jih spremenila v orodje za rušenje družbene ureditve. Édouard Philippe in Gabriel Attal sta zahtevala stroge kazni; a kdo jih bo izrekel?

Velikanska škoda

Pariški župan je že opozoril, da bo škoda ogromna. Premier Lecornu je šele zvečer odšel na teren. To ni naključje. To je vzorec, ki ga poznamo že desetletja. Ko se pojavijo resni problemi (visoki življenjski stroški, propadajoče institucije), se vedno najdejo tisti, ki namesto rešitev ponudijo barikade, ogenj in plenjenje. In potem kričijo, da je kriva družbena ureditev, ne oni. Francija seveda ni edina. To je bolezen celotnega Zahoda, kjer kulturno-marksistični arhitekti skupaj z migranti iz tretjega sveta z nasiljem  že dolgo uspešno rušijo civilizacijo, ki so jo zgradili drugi. Dokler bodo oblastniki in mediji to dopuščali in celo spodbujali, se bo Pariz še večkrat spremenil iz mesta svetlobe v vojno območje. In to ne v nekaj urah, ampak sistematično, leto za letom.

Resnica je, da za levico ni razloga, da bi se to nasilje ustavilo. Levičarji so srečni, prav tako pa tudi migrantski nasilneži: kar jih združuje, je natanko isto sovraštvo do tistega, kar deluje in kar je harmonično. Isto sovraštvo do Francije, do zahodne civilizacije, do miroljubne Evrope. Ni kaj čakati, ni več pet minut do polnoči: cerkveni zvonovi so začeli zvoniti. Zato jim je treba odgovoriti na način, ki ga razumejo – z nasiljem.

Filozof in analitik Andrej Drapal je nasilje v Franciji komentiral: “In tako je v Evropi vzniknila vojna. Nekateri bodo rekli, da je državljanska. Ne, ni državljanska! Gre za premišljeno okupacijo. In gre za levičarje (ja, tebe gledam), ki kot notranja peta kolona to ne le uporabljajo, ampak podpirajo. Oprosti. Spodbujate.”

Janja S.

Sorodno

Zadnji prispevki

Minister Rončević: Posegi v status quo sprožajo močan odpor – ampak reforma bo!

Na očitke levice o letu na izobraževalno konferenco na...

Umetna inteligenca je komercialni televiziji izbrisala že zmontiran resničnostni šov

Le pet tednov pred načrtovano premiero je sezona švedskega...

“Vojna ’91 ni bila nikakršna operetna vojna, ampak resen vojaški konflikt”

Sredi septembra je Park vojaške zgodovine v Pivki na...

Slovenija med zdravo pametjo in levičarsko propagando

Superreferendumska nedelja je pokazala visoko angažiranost tako desnega kot...