Že na prvem roditeljskem sestanku je na predstavitvi skupine vzgojiteljica po njegovih besedah poudarila, da je skupina multi-etnična in multi-kulturna ter da bo poskrbela, da bo “čisto vsak otrok v skupini, v vrtcu, gojil svojo etnično pripadnost, svojo kulturo, svoje običaje in svoj jezik”. Vsak otrok naj bi imel pravico “slišati in se izražati v svojem jeziku“. Vzgojiteljica je domnevno dejala, da so bile preko “projekta naročene knjižice v jezikih otrok (vključno z albanskim), ki jih bodo otroci odnesli domov, starši pa jim jih bodo prebrali, nato pa bodo te knjige predstavili celotni skupini. Tako je rekla na roditeljskem,” povzema starš. Na koncu je še namignila: “Če pa kateremu od staršev to ne paše, pa naj izpiše otroka in in si poišče drugo rešitev”.
Starš je zahteval individualno govorilno uro. Zanimalo ga je, na kakšen način bojo tujci predstavili knjige v skupini Vzgojiteljica je potrdila, da bodo knjižice predstavljene v skupini, in pojasnila: “Že dvakrat sem to izvedla, enkrat z mamo Albanko, ki je v vrtec prišla v njihovem tradicionalne oblačilu z ruto in otrokom prebrala pravljico v albanščini. Enako je to naredila z mamo Ukrajinko. Letos pa da namerava to narediti tretjič. Prišla bo albanska mamica v njihovem tradicionalnem oblačilu z ruto in bo vašim otrokom prebrala knjižico v albanščini”. Ko je starš odvrnil, da ne želi, da njegov otrok pri tem sodeluje, mu je vzgojiteljica odvrnila, da ima pravico otroka za tisti dan pustiti doma, če pa bo otrok v vrtcu, ga bo ena izmed pomočnic odpeljala iz skupine za čas tega dogodka. Vzgojiteljica mu je po njegovih besedah v zasebnem pogovoru očitala nestrpnost, nato pa mu priznala, da je sama “čisto leva in sem bila vrsto let aktivna članica sindikata in midva se glede teh tematik ne bova nikoli ujela”.
Na prvi seji Sveta staršev je zadeva eskalirala
Starš poudarja, da so on in drugi starši z vsakodnevnim delom vrtca, skrbjo za otroke in splošnim vzdušjem na splošno zadovoljni. Problematična se jim zdi predvsem usmeritev, ki jo po njihovem mnenju narekuje kurikulum in ki omogoča oziroma celo spodbuja prakse, pri katerih se slovenski jezik potiska v ozadje. “Ni problem vrtec sam, ampak kurikulum, ki to dopušča. Ta bi bilo treba spremeniti,” pravi starš.
Starš opisuje jutranji prihod: “Vsako jutro, ko pripeljemo otroka v vrtec, je tako, kot da bi prišel na tržnico v Prištino. Slovenskega jezika ni.” Problematično je tako za starše kot za otroke, pri čemer nam pove, da mu je ena od mamic iz skupine povedala, da njena hčerka pogosto ostaja sama med albanskimi otroki, ki se med seboj pogovarjajo v albanščini.
Otrokom to otežuje prilagajanje
Da se želi otroku približati skozi jezik ni nič narobe, a je takšen način spodbujanja “multikulturnosti” po mnenju kritikov škodljiv predvsem za same otroke priseljencev – ne glede na njihovo narodnost. Namesto da bi jim vrtec pomagal pri čim hitrejšem usvajanju slovenskega jezika in vključevanju v novo okolje, se z vztrajanjem pri ohranjanju izvornega jezika in kulture v skupini proces integracije upočasnjuje. Otroci, ki se že tako soočajo z jezikovnimi in kulturnimi ovirami, dobijo sporočilo, da se jim ni treba prilagoditi, kar jim na dolgi rok otežuje uspešno vključevanje v šolo, vrstniške skupine in širšo družbo. To ni v interesu nobenega starša, ne glede na raso, narodnost ali versko pripadnost – vsak si želi, da bi njegov otrok v novem okolju čim bolje uspel in se počutil sprejetega.
Kaj piše v kurikulumu
Kurikulum za vrtce (2025) je bil sprejet v času vlade Roberta Goloba na 241. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje 20. februarja 2025 in je v veljavi od 1. septembra 2025. Dokument je pripravila kurikularna komisija pod okriljem Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda RS za šolstvo z ministrom Vinkom Logajem na čelu. V njem je jasno zapisano, da je učni jezik v slovenskih vrtcih slovenščina. Spoštuje se tudi vsak drug otrokov materni oziroma domači jezik kot del identitete. Poseben pododdelek o večjezičnosti in medkulturnosti govori o postopnem usvajanju učnega jezika (slovenščine), varni navezanosti, pozitivnih izkušnjah z novim jezikom in možnostih izražanja tudi v domačem jeziku oziroma nebesedno. Omogoča se individualizacija, vključno s slikanicami v prvem jeziku in sodelovanjem staršev pri ohranjanju izvornega jezika. Načelo medkulturnosti predvideva upoštevanje različnosti pri izboru vsebin in materialov.
Obstajajo tudi Smernice za vključevanje otrok, učencev in dijakov iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem (Zavod RS za šolstvo, 2024), ki poudarjajo učenje slovenščine med igro in rutino ter hkrati ohranjanje prvega jezika.
- člen Zakona o vrtcih (ZVrt) nedvoumno določa: “Vzgojno delo v vrtcih poteka v slovenskem jeziku.” Izjeme veljajo le za narodnostno mešana območja (italijanščina in madžarščina). 12. člen Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) prav tako pravi: “Na območju Republike Slovenije vzgoja in izobraževanje v javno veljavnih programih, od predšolske stopnje do univerze, potekata v slovenščini.” Raba tujih jezikov je dovoljena le v skladu s področnimi predpisi.
Prakse, ki jih opisuje starš – aktivno branje albanskih pravljic v tradicionalnem oblačilu celotni skupini, sistematično učenje albanskih fraz slovenskim otrokom, vsakodnevna komunikacija z dolgoživečimi priseljenskimi starši v bosanščini ali hrvaščini prek prevajalnika in izrecno stališče, da “Slovenija lahko obstaja samo, če bomo multikulturni” – po mnenju starša presegajo okvir spoštovanja maternega jezika kot identitetnega elementa in postopnega usvajanja slovenščine. Gre za preusmeritev težišča. Zakonodaja in kurikulum postavljata slovenščino kot učni jezik – opisane aktivnosti pa jo v praksi potiskajo v ozadje. Nekateri starši zato menijo, da bi bilo treba kurikulum spremeniti.
Starš opozarja, da se vsak tujec v drugi državi prilagaja jeziku in kulturi države, v katero pride, pri nas pa je obratno. Zaskrubljujoče dogajanje po njegovem mnenju potrjuje, da gre za izvajanje levičarske multikulturne agende v javni ustanovi. Z vprašanji smo se obrnili tako na dotični vrtec in pristojno ministrstvo, odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
T.B.