Januarja 2027 prične veljati “Golobova pravosodna reforma”, skladno s katero bo najvišje sodnike imenoval kar Sodni svet RS. Nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič opozarja, da gre za “res nevarno prakso“, ki bi jo morali popraviti.
Državni zbor je sodniku Borisu Gabrijelu Hrovatu zavrnil imenovanje na položaj vrhovnega sodnika. Kandidata je predlagal sodni svet. Gre za sodnika, ki ga zaznamujejo sporne sodne odločitve v preteklosti. Ena od teh je, da je za novinarja Bojana Požarja, zaradi nevšečnega članka odredil pripor. V postopku kazenske tožbe zoper Požarja s strani Saša Todorovića in Uroša Hakla, nekdanjih lastnikov časnika Večer, je Gabrijel Hrovat za obravnavo, kjer udeležba novinarja ni bila obvezna, odredil prisilno privedbo. Ker privedba ni bila uspešna, so na obravnavi izdali sklep, da novinarja priprejo za 30 dni.
preberite tudi: Poslanci lahko zavrnejo imenovanje sodnika
Pripor je preprečilo vrhovno sodišče, ki je še pravočasno, v zelo kratkem zakonskem roku dveh dni ugodilo Požarjevi pritožbi in sklep o priporu razveljavilo. Iz sodnega sveta, ki je Hrovata za vrhovnega sodnika enoglasno imenoval sporočajo, da so zelo zaskrbljeni, ker poslanci koalicije in Resnice za zavrnitev sodnika niso pojasnili razlogov.
Jakličev apel vladi RS: Preprečite uveljavitev reforme pravosodnega četverčka Golobove vlade
Ddr. Klemen Jaklič: “Čez dva meseca bo Sodni svet lahko imenoval katerega koli sodnika, vključno z omenjenim. Z januarjem začne veljati zakon, s katerim je prejšnja vlada državnemu zboru odvzela pristojnost za potrjevanje sodnikov vrhovnega sodišča. Na voljo so vam vse možnosti ukrepanja. Pravna stroka in državljani – spremljajmo to.”
V Sloveniji, še bolj kot v drugih nekdanjih socialističnih državah, sodišča ostajajo v rokah pripadnikov nekdanjega režima. Za nekatere nosilce najvišjih sodniških funkcij vemo, da so bili nekoč vpleteni v sistematične kršitve človekovih pravic. Drugi so podaljšek tega sistema. Zaupanje javnosti je na najnižji točki.
Spomnimo, kako je bil sodnik Zvjezdan Radonjić v lisicah prisilno priveden na Okrožno sodišče v Celju. In to zato, ker je z oprostilno sodbo Milku Noviču popravljal krivico, ki mu jo je storilo sodišče.
Ddr. Klemen Jaklič v tem, da državni zbor potrjuje sodnike, vidi prednost: “Da bi se približali idealu strokovne vrhunskosti, neodvisnosti in najširše mogoče legitimnosti sodstva, je ključno vprašanje prav imenovanje sodnikov. Če bi denimo v parlamentu sodnike potrjevali z dvotretjinsko večino, odprto na očeh celotne slovenske javnosti, bi se vsaj na dolgi rok sestava današnjega sodstva lahko izboljšala do te mere, da bi lahko govorili o dejansko neodvisni, javno preverjeni sestavi.“
Ob tem Jaklič poudarja, da to ne pomeni, da bi v sodstvo lahko imenovali kandidate po političnih linijah, pomeni pa, da bi bil postopek izbire pluraliziran do te mere, da bi zagotavljal široko sprejemljivost visoko strokovnih in neodvisnih kandidatov.
A. J.