Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) zavrača pomisleke, da bi se predlagano znižanje DDV na osnovna živila z 9,5 % na 5 % (v okviru Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije) prelilo predvsem v višje marže trgovcev namesto v nižje maloprodajne cene. V odgovoru na naša vprašanja poudarjajo, da je slovenski trg živil dovolj konkurenčen, da bi trgovci znižanje prenesli v cene, saj bi sicer izgubili kupce. Obstoječi nadzorni mehanizmi, vključno z davčnimi blagajnami in podatki Statističnega urada RS (SURS), po njihovem mnenju zadostujejo.
Med drugim smo jih vprašali, kako nameravajo kot zbornica spremljati in javnosti pokazati, da se znižanje DDV res pretežno prenaša v nižje cene in ne v višje marže, ter ali so pripravljeni na redno objavo relevantnih podatkov.
TZS odgovarja, da sami ne zbirajo podatkov o cenah in maržah posameznih trgovcev, temveč se opirajo na uradne statistične podatke SURS. Ta gibanje cen hrane in brezalkoholnih pijač spremlja na podlagi podatkovnih baz, med drugim največjih trgovcev, ki posredujejo podatke o prodaji posameznih izdelkov. SURS nato izračunava povprečne cene in spremlja njihove spremembe. Potrošnikom so na voljo tudi spletni sledilniki cen. “Menimo, da je smiselno izhajati iz obstoječih virov o spremljanju cen, zato vzpostavitve dodatnega sistema zbiranja in objavljanja podatkov ne potrebujemo, saj bo šlo v tem primeru za ponovno dodatno obremenjevanje poslovnih subjektov,” so zapisali.
Kot primer dobre prakse navajajo Avstrijo, kjer so julija 2026 DDV na izbrana osnovna živila znižali z 10 % na 4,9 %. Avstrijska centralna banka (OeNB) je ugotovila, da se je davčna razbremenitev skoraj v celoti prenesla v nižje maloprodajne cene, kar je potrdila tudi v septembrski napovedi.
Glede pomislekov nasprotnikov znižanja stopnje DDV, da bi trgovci zadržali del razbremenitve v maržah, TZS poudarja, da ti “vsebinsko in tudi strokovno ne vzdržijo“. “Na slovenskem trgu živil je konkurenca popolna, med trgovskimi verigami poteka stalna cenovna tekma, v kateri si nihče ne more privoščiti, da bi to davčno razbremenitev zadržal zase. Kdor prvi zniža cene, pridobi na ta način svojo konkurenčno prednost in kupce, kar tudi druge ponudnike spodbudi k temu, da mu glede nižjih cen hitro sledijo,” so poudarili. Dodatno varnost po njihovem mnenju zagotavlja mehanizem davčnih blagajn, ki omogoča nadzor nad prenosom sprememb DDV v maloprodajne cene.
TZS opozarja tudi na asimetrijo v razpravi
“Čudi nas, da nasprotniki znižanja DDV ob povečanju DDV nikoli ne izrazijo dvoma v ravnanje trgovcev, saj bi nenazadnje tudi v tem primeru trgovci lahko prekomerno povečali maloprodajne cene, pa se tega ne poslužujejo,” so izpostavili.
Prihodki v trgovini z živili že dalj časa stagnirajo, trgovske marže pa so med najnižjimi v EU. Zbornica je prepričana, da ukrep podpirajo tudi ostali členi agroživilske verige: “To pomeni nižje maloprodajne cene teh živil za potrošnike na slovenskem trgu ter vsaj delno zajezitev odliva kupne moči v tujino, predvsem v sosednjo Italijo, pa tudi na Hrvaško.” Kot zgleden primer iz preteklosti navajajo uvedbo evra, ko zaradi prehoda iz tolarja na policah ni bilo višjih maloprodajnih cen.
Razvojni zakon, o katerem bo predvidoma potekal zakonodajni referendum 6. decembra, med drugim predvideva trajno znižanje DDV na 15 skupin osnovnih živil (kruh, meso, mleko, jajca, sadje, zelenjava, olje, sladkor in drugo). Po ocenah bi to ob polnem prenosu v cene povprečno gospodinjstvo razbremenilo za okoli 183 evrov letno oziroma okoli 95 evrov po konservativnejši oceni TZS, Fiskalni svet pa javnofinančni izpad za osnovna živila ocenjuje na 159 milijonov evrov. TZS ukrep podpira kot korak k nižjim življenjskim stroškom in večji konkurenčnosti.
T. B.