Britanski zgodovinski pisec grof Nikolaj Tolstoj je ob obisku Slovenije in Hrvaške obiskal tudi mariborsko pokopališče Dobrava, kjer se je poklonil žrtvam povojnih pobojev. Zgodovinar, ki že desetletja raziskuje prisilne izročitve vojnih ujetnikov in civilistov ob koncu druge svetovne vojne, je ob tej priložnosti spregovoril tudi o odgovornosti britanskega vojaškega vodstva za vračanje ujetnikov jugoslovanskim oblastem. Tolstoj bo v četrtek, 5. novembra, ob 18. uri gost tudi v Ljubljani, kjer bo v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu potekal pogovor z njim, ki ga bo vodil Jože Dežman, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve.
O srečanju z grofom Nikolajem Tolstojem na pokopališču Dobrava v Mariboru je poročal zaslužni redni profesor dr. Šime Ivanjko. Kot je zapisal, so se s Tolstojem srečali 2. novembra 2026, ko je britanski zgodovinski pisec v okviru obiska Hrvaške in Slovenije obiskal kraje, povezane s povojnimi poboji in tragično usodo vrnjenih vojnih ujetnikov ter civilistov.
Organizator njegovega obiska je bil Častni pliberški vod iz Zagreba, ki že več kot sedem desetletij ohranja spomin na te dogodke. Tolstoj je med obiskom Hrvaške in Slovenije obiskal kraje pokopa žrtev povojnih pobojev, med drugim Macelj in Pliberk, kjer se je udeležil spominske maše za pokojne. Obisk je sklenil tudi v Mariboru.
Tolstoj o odločitvah britanskega vojaškega vodstva
V pogovoru je grof Tolstoj predstavil svoje razumevanje odločitev, ki so maja 1945 vodile do izročitve ujetnikov in civilistov jugoslovanskim oblastem. Pravi, da je bila odločitev sprejeta na ravni britanskega vojaškega vodstva na Koroškem in ni temeljila na skupnem zavezniškem sklepu, ki bi zahteval takšno vračanje ujetnikov. Ob tem je omenil številko okoli 200.000 ljudi.
Tolstoj je s knjigo The Minister and the Massacres, ki je znana tudi pod hrvaškim naslovom Ministar i pokolji, pomembno prispeval k mednarodni razpravi o teh dogodkih. Po informacijah, predstavljenih ob obisku, naj bi v prihodnjih mesecih izšli novi izdaji knjige v hrvaškem in angleškem jeziku.
Pionir razkrivanja komunističnih zločinov pod nadzorom Udbe
Nikolaj Tolstoj velja za enega pomembnejših britanskih raziskovalcev povojnih pobojev in prisilnih repatriacij v Vzhodni Evropi. Že več kot štiri desetletja raziskuje usodo Slovencev, Hrvatov, Rusov in drugih protikomunističnih beguncev, ki so jih Britanci ob koncu druge svetovne vojne izročili jugoslovanskim oziroma sovjetskim oblastem. Mednarodno prepoznavnost je dosegel predvsem s knjigo The Minister and the Massacres iz leta 1986, v kateri je dokumentiral tudi britansko odgovornost za prisilno vračanje beguncev. Pozneje je izdal še knjigo Stalin’s Vengeance, v kateri se je oprl na dokumente iz ruskih vojaških arhivov.
O njegovem delu se je zanimal tudi jugoslovanski represivni aparat. Kot smo že poročali je Tolstojevo raziskovanje spremljala tudi slovenska Udba. Posebej naj bi se z njim ukvarjal zgodovinar in udbovski sodelavec Dušan Biber, ki je uporabljal kodni imeni Kaktus in pozneje Trn. Za Udbo je pripravil kar 12-stransko recenzijo Tolstojeve knjige The Minister and the Massacres. Udba je Tolstoja celo sumila vohunskih dejavnosti, čeprav je bilo njegovo delo usmerjeno v zgodovinsko raziskovanje in dokumentiranje povojnih pobojev. O tem je javno spregovoril tudi raziskovalec Igor Omerza, ki je opozoril na obstoj Tolstojevega udbovskega dosjeja.
Še vedno premalo znane zgodbe povojnega obdobja
V pogovorih z grofom Tolstojem in drugimi poznavalci tega obdobja, med njimi Mitjo Ferencem in Igorjem Omerzo, so bili predstavljeni številni podrobnosti in vidiki dogodkov, ki širši javnosti ostajajo premalo znani. Takšna srečanja po Ivanjkovih besedah opozarjajo na številna pričevanja, dokumente in usode posameznikov, ki jih je treba še raziskati.
Grof Nikolaj Tolstoj s soprogo danes ob Tezenskem jarku, kjer leži 15.000 Hrvatov. Več o tem, kdo jih je vrnil v klavnico, v pogovoru z njim, četrtek 5. novembra, 18. ura, Slovenska matica, Kongresni trg. Organizira Muzej slovenske osamosvojitve. Vabljeni! https://t.co/3zqDxkTC0n
— Stasiland Slovenija (@IgorOmerza) November 2, 2026
Ob spominskem obeležju na Dobravi so se udeleženci žrtvam poklonili s cvetjem in prižganimi svečami. Dobrava in bližnje tezensko grobišče ostajata pomembni prizorišči spomina na žrtve povojnih pobojev. “Dobrava in bližnje tezensko grobišče nas zavezujeta k ohranjanju spomina, iskanju resnice in spoštovanju dostojanstva vseh umrlih,” je zapisal Ivanjko.
»Prihodnjim rodovom čim bolj natančno in pošteno pričevanje«
Ivanjko je ob srečanju poudaril tudi pomen Tolstojevega dolgoletnega raziskovalnega dela. Grofa je opisal kot zanimivega in zavzetega sogovornika, ob katerem je znova pomislil, kako pomembna je vztrajnost človeka, ki desetletja svojega življenja posveti raziskovanju bolečih in dolgo zamolčanih dogodkov. “Žrtvam dolgujemo dostojen spomin, njihovim svojcem odgovore, prihodnjim rodovom pa čim bolj natančno in pošteno pričevanje o preteklosti,” je sklenil dr. Šime Ivanjko.
Sara Kovač