Sodelujoči na današnjem posvetu o romskih vprašanjih, ki ga je v Šentjerneju pripravil urad vlade za narodnosti, so si bili enotni, da bodo pristojni organi kazniva dejanja in prekrške, ki so zagrešeni v tamkajšnjem okolju, reševali prednostno, je po posvetu povedal notranji minister Franci Matoz. Sprejeli so tudi nekaj drugih sklepov.
Po Matozovih besedah so bili na posvetu, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki ministrstva za pravosodje in tožilstva, enotni, da bosta sodstvo in tožilstvo kazenske ovadbe, ki jih bo vložila policija, reševala prednostno. Enotni so tudi bili, da se bo do storilcev, ki večkrat ponavljajo kazniva dejanja, “pristopilo na drugačen način“, kot tudi, da bodo poskrbeli, da se črne gradnje “ne bodo pojavljale v tolikšni meri“.
Pri obravnavi bivanjske problematike v romskih naseljih so po besedah novomeškega župana Gregorja Macedonija ugotovili, da je treba zagotoviti predvsem operativno izvrševanje že sprejete zakonodaje. Glede socialne politike in izobraževanja pa sta se prisotna pristojna ministra – ministrica za demografijo in socialne zadeve Mateja Ribič ter minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević – zavezala, “da bosta z roko v roki pripravila ukrepe, ki bodo otrokom pomagali, da bodo lažje vstopili v osnovno šolo in da jo bodo lahko tudi zaključili“, je povedal.
Župan Macedoni: Ustavno sodišče prineslo nepopravljive posledice
Na področju varnosti in izobraževanja so po besedah Macedonija ugotovili, da je nepopravljive posledice prinesla predvsem odločitev ustavnega sodišča, s katero je to do končne presoje ustavnosti zadržalo izvajanje dela Šutarjevega zakona, ki je omogočal izvršbe na denarno socialno pomoč. Omenjena odločitev po njegovi oceni omogoča nadaljevanje zanemarjanja otrok iz romskih okolij, škodi pa tudi starejšim pripadnikom romske skupnosti samim, je bil kritičen. Nekoliko bolj v ozadju pa je bilo danes po besedah Macedonija vprašanje zaposlovanja Romov, kjer bo sicer po njegovi oceni še treba najti ustrezne rešitve.
Po oceni v. d. direktorja urada za narodnosti Gregorja Periča je bila razprava na posvetu zelo konkretna in je z njo zadovoljen. “Na eni strani smo pogledali, kakšne so zakonodaja in pristojnosti posameznih organov, na drugi strani pa, kako se zakonodaja in pristojnosti uveljavljajo v praksi, kje so pri tem težave in kje se da stvari izboljšati,” je povedal. Na podlagi razprave naj bi zdaj pristojni pripravili potrebne izboljšave, vse skupaj pa naj bi med drugim preverjali na prihodnjih skupnih sestankih, kakršen je bil oktobra v Novem mestu.
Matoz je sicer danes ocenil, da so trenutno varnostne razmere v jugovzhodni Sloveniji “zadovoljive v smislu, da nekako nadziramo stanje, kakršno je bilo, niso pa zadovoljive v smislu, kam želimo priti, torej da poostren nadzor ne bo več potreben“. Prepričan pa je, da bodo stvari čez nekaj mesecev bistveno boljše.
Romske skupnosti ni bilo
Na današnji posvet so po Peričevih besedah povabili tudi predstavnike Sveta romske skupnosti RS, ki so udeležbo sicer potrdili, a jih na posvet ni bilo. Urad za narodnosti je danes podoben posvet pripravil še s predstavniki Ljudske iniciative Dolenjske, ki že dlje časa opozarja na težave, ki jih imajo prebivalci v jugovzhodni Sloveniji s posameznimi Romi.
C. Š., STA