Stranke koalicije in Resni.ca so na novinarski konferenci predstavile razloge zaradi katerih bi moral vsak Slovenec glasovati za interventni zakon. Referendumska kampanja se začne v petek, 6. novembra, na referendumu pa bodo Slovenci glasovali 6. decembra.
“Razvojni zakon prinaša vsem več, nikomur nič ne jemlje,“ je povedala predsednica poslanske skupine SDS Jelka Godec. Obenem je poudarila, da zakon prinaša temeljito spremembo v življenja Slovencev, po kateri se bodo delo, znanje in podjetnost splačali in po kateri mladim ne bo treba več v tujino in bodo lahko v Sloveniji uresničili svoje sanje.
Godec: Konkurenčno gospodarstvo je temelj javnih financ
“Upokojenci, ki želijo po upokojitvi delati naprej, obdržijo celotno pokojnino, samozaposleni z nizkimi dohodki bodo plačevali bistveno manj prispevkov in vsak mora imeti seveda priložnost, da uspe in da ljudem ostane več, da se pravice krepijo,” je poudarila Godčeva. Poudarila je, da razvojni zakon prinaša konkretne koristi za vse državljane, za vse starostne skupine, od mladih, samozaposlenih, kmetov, družin do upokojencev. Še pomembnejše pa je, da spreminja odnos do dela, do ustvarjalnosti in do uspeha.
Jelka Godec o učinkih zakona na javne finance in odgovornem upravljanju države
Kljub temu, da da razvojni zakon ne uvaja novih davkov ali prispevkov ter ne znižuje pokojnin, bi letni javnofinančni učinek zakona znašal 647 milijonov evrov oziroma nekaj več kot 0,8 odstotka BDP. Pri tem se upoštevajo tudi pozitivni učinki na gospodarsko rast, potrošnjo in poslovanje podjetij. V Poslanski skupini SDS poudarjajo, da je močno in konkurenčno gospodarstvo temelj stabilnih javnih financ, varnih pokojnin in kakovostnih javnih storitev.
- Razbremenitev upokojencev: ukinitev 1-odstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo, kar pri pokojnini v višini 1.000 evrov pomeni približno 120 evrov letnega prihranka, ter možnost prejemanja celotne pokojnine ob nadaljevanju dela.
- Nižji stroški za gospodinjstva: znižanje DDV za 15 osnovnih živil z 9,5 na 5 odstotkov ter možnost začasnega znižanja DDV za energente z 22 na 9,5 odstotka.
- Več stanovanj za mlade: znižanje davka na prihodke od oddajanja nepremičnin s 25 na 15 odstotkov oziroma na 5 odstotkov ob izpolnjenih pogojih za oddajanje mladim in družinam z otroki.
- Podpora samozaposlenim in kmetom: znižanje prispevkov za upravičence z nizkimi dohodki na približno 250 do 307 evrov mesečno namesto približno 650 evrov ter ugodnejša ureditev za normirance.
- Spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva: uvedba razvojne kapice za ohranjanje visoko usposobljenih kadrov in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v Sloveniji.
- Boljša dostopnost zdravstvenih storitev: omogočanje dodatnega dela zdravnikov pod določenimi pogoji, s ciljem več opravljenih zdravstvenih storitev in krajšanja čakalnih vrst.
Zakon prinaša pomembne koristi tudi za kmete
Poslanec Janez Žakelj iz Nsi je poudaril, da bodo pomembne koristi občutili tudi v slovenskemu kmetijstvu. Predlog predvideva znižanje DDV za semena, sadike in gnojila z 9,5 na 5 odstotkov, nižjo obdavčitev zakupa zemljišč ter zmanjšanje prispevkov za določene dopolnilne dejavnosti na kmetijah. “Če želimo kupovati slovensko mleko, meso, sadje in zelenjavo, moramo najprej omogočiti, da jo bo lahko kdo pridelal,“ je prepričan. Razložil je, da bodo nižji stroški kmetom omogočili več vlaganj v razvoj in preživetje njihovih kmetij, zakon pa naj bi izboljšal tudi položaj starejših kmetov, ki želijo po upokojitvi še naprej delati na kmetiji.
Zakon znižuje stroške za gospodinjstva
Za gospodinjstva intervencijski zakon predvideva znižanje DDV-ja za 15 osnovnih živil z 9,5 na pet odstotkov. Po Žakljevih besedah, bi to pri nakupu hrane v vrednosti 100 evrov pomenilo štiri evre prihranka. Poleg tega predlog predvideva tudi znižanje DDV-ja za elektriko, plin, daljinsko ogrevanje in drva z 22 na 9,5 odstotka, kar bi pomenilo približno deset odstotkov nižje račune za energijo.
Razvojni zakon prinaša nižje prispevke in manj birokracije za podjetnike
Poslanec Nedeljko Todorović iz Resni.ce je poudaril: “V Resnici ves čas zagovarjamo stališče, da mora ljudem od njihovega dela ostati več in da mora država ustvariti spodbudno okolje za delo in podjetništvo.”
Izpostavil je spremembe za tako imenovane mikro samostojne podjetnike, ki na leto ustvarijo približno toliko prihodkov, kot znaša letna minimalna plača. Po njegovih besedah bi se njihov mesečni prispevek z zdajšnjih približno 650 evrov znižal na med 250 in 310 evrov, ukrep pa bi veljal največ dve leti.
“Predstavljajte si nekoga, ki odpre s. p., frizerja ali obrtnika, ki šele začenja svojo podjetniško pot. To je zelo velika pomoč, da lahko začne delati in ni odvisen od socialnih transferjev,“ je dejal. Prepričan je, da sistem ne sme kaznovati podjetnikov, ki uspešno širijo svoje poslovanje. “Povečanje prihodkov, pridobivanje novih strank in širitev poslovanja morajo biti spodbuda, ne pa razlog za dodatne nepotrebne administrativne zaplete,“ je poudaril.
Aleksandra Jug