Psiholog in psihoterapevt dr. Andrej Perko se v zapisu za Klub slovenskih podjetnikov (SBC) sprašuje, zakaj Slovenci občudujemo uspešnega športnika, uspešnega podjetnika pa pogosto gledamo z nezaupanjem. ”Namesto, da bi se od uspešnih učili, jih zmanjšujemo in jim mečemo polena pod noge,” opozarja dolgoletni sodelavec in učenec dr. Janeza Ruglja.
Slovenci smo delovni, sposobni in vztrajni, vendar imamo veliko težavo: uspeha drugega človeka pogosto ne znamo ceniti. Andrej Perko govori o narcistični družbi, izgubi vrednot in avtoritete, lažnih elitah ter o tem, zakaj mora biti dober podjetnik predvsem zrela osebnost.
Najlažje je zmanjševati dosežke drugega
”S športnikom se lahko poistovetimo,” pravi Andrej Perko in nadaljuje: ”Njegovo zmago doživljamo kot nacionalni uspeh, hkrati pa se zavedamo, da nimamo njegovega talenta in sposobnosti. Podjetnik je drugačen. Njegovo podjetje, hiša in rezultati so blizu, zato se hitro pojavi misel, da bi lahko nekaj podobnega dosegli tudi sami.”
Toda za tem pride neprijetno vprašanje: ali smo pripravljeni leta delati, tvegati, se izobraževati in prevzemati odgovornost? Namesto soočenja z lastno nedejavnostjo je lažje zmanjševati dosežke drugega.
Nevoščljivost je prisotna vsepovsod
”Slovenci imamo veliko dobrih lastnosti. Smo delovni, sposobni in vztrajni. Toda uspeh drugega človeka težko prenesemo,” ugotavlja Perko.
Nevoščljivost po njegovih besedah ni omejena na sosedske odnose. Prisotna je tudi na univerzah, v stroki, kulturi, politiki in gospodarstvu. Uspešnemu človeku pogosto ne očitamo samo napak, temveč že njegov uspeh.
Delo povezujemo s trpljenjem
Perko opozarja tudi na slovenski odnos do dela. Delo je bilo generacije temeljna vrednota, vendar smo ga pogosto povezovali s trpljenjem. Pomembno je bilo, koliko se je človek namučil, manj pa, kaj je ustvaril.
”Podobno se dogaja v podjetjih,” razlaga Perko in nadaljuje: ”Nekdo je lahko ves dan zaposlen in izčrpan, ne da bi ustvaril pravi rezultat. Drugi delo opravi hitreje, pametneje in učinkoviteje, vendar je lahko zaradi tega deležen nezaupanja.” Delo samo po sebi še ni vrednota. Pomembno je, kaj z njim ustvarimo in kakšen je naš prispevek.
Negativna selekcija kot posledica komolčarstva in manipulacij
Perko je kritičen tudi do ljudi, ki imajo pomembne položaje, a za njimi ni ustreznih dosežkov in odgovornosti. Kot pravi, elitnik ni človek z elitno funkcijo.
”Položaj v parlamentu, upravi, akademiji ali gospodarstvu še nikogar ne naredi za elito. Pravo elito pa sestavljajo ljudje, ki z delom, znanjem, disciplino in odpovedovanjem razvijajo svoje sposobnosti ter nato nekaj prispevajo skupnosti,” je prepričan Perko.
Težava nastane, ko odgovorne funkcije zasedajo ljudje, ki želijo položaj brez ustreznega vložka. Uveljavljajo se s komolčarstvom, prevaro, manipulacijo in ustvarjanjem podobe. Posledica je negativna selekcija. Sposobni in zreli ljudje se umikajo, prostor pa zavzamejo tisti, ki si oblasti najbolj želijo. Družba tako izgublja smer, standarde in zaupanje.
Kakšen mora biti dober podjetnik?
Perkov odgovor je jasen: najprej mora biti pošten. Dobiček je nujen, saj brez njega podjetje ne more obstajati, vendar ne sme biti edino merilo uspeha. Podjetnik, ki razmišlja samo o svojem denarju in želi zaposlenim dati čim manj, bo dolgoročno izgubil najboljše ljudi, kakovost in zaupanje.
”Zrel podjetnik razume, da podjetje ni samo njegov kapital. Je tudi skupnost ljudi, ki morajo imeti dobre pogoje za delo, občutek varnosti in zavest, da je njihov prispevek spoštovan.” Zato vrhunskih strokovnjakov ni mogoče zadržati samo s plačo. Potrebujejo korekten odnos in okolje, v katerem želijo ostati.
Podjetnik mora biti tudi dober psiholog
Perko opozarja, da danes avtoriteto pogosto zamenjujemo z avtoritarnostjo. Avtoritaren človek zahteva poslušnost zaradi položaja in moči, prava avtoriteta pa temelji na zgledu, jasnih pravilih in osebni doslednosti. To velja tudi za vodenje podjetij. Vodja mora postaviti smer, prevzeti odgovornost in biti zahteven, vendar tudi korekten in pošten. Ljudje sprejmejo zahtevnega vodjo, če čutijo, da zanje in zase uporablja enaka merila. Posebej pomembno je, da vodja pozna svoje omejitve in ima ob sebi ljudi, ki mu upajo povedati, da se moti. Ko denar postane edini smisel posameznikovega življenja
Družina, ustvarjalnost in skupnost
Perko poudarja, da uspeh sam po sebi ni problem. Težava nastane, ko denar, položaj ali podjetje postanejo edini smisel človekovega življenja.
Zrel človek potrebuje tri sidrišča: družino, ustvarjalnost in skupnost. Družina mu daje sprejetost, ustvarjalno delo občutek, da nekaj zmore in ustvarja, skupnost pa pripadnost in zavest, da njegov prispevek koristi tudi drugim.
Če podjetnik vso svojo identiteto postavi samo na podjetje, ga lahko poslovni poraz osebnostno uniči. Zato je pomembno, da življenje gradi na več temeljih.
Resnični uspeh po Perkovem razmišljanju ni samo v tem, koliko človek ustvari zase. Pomembno je tudi, kako živi, kakšne odnose gradi in kaj s svojim delom prispeva drugim.
A. J.