Na 35. strokovnem srečanju ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva, ki poteka 9. in 10. novembra v Portorožu, sta udeležence nagovorila minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević ter državna sekretarka Mojca Škrinjar. V ospredju srečanja so bili izzivi slovenskega šolstva, napovedane zakonodajne spremembe in celovita reforma vzgojno-izobraževalnega sistema.
Minister Borut Rončević je v večernem nagovoru poudaril, da ministrstvo ravnatelje vidi kot ključne partnerje pri pripravi in izvedbi reforme. Jasno je dejal, da devetletka ni izpolnila zastavljenih ciljev in da se težav in izzivov v zadnjih dvajsetih letih ni reševalo, temveč le proučevalo. V šolstvu je sicer veliko dobrega, kar je treba ohraniti in nadgraditi, a to ne sme biti izgovor za odlašanje s potrebnimi spremembami.
“V zadnjih dvajsetih letih smo v šolski sistem veliko dodajali in nalagali, ključnih težav pa pogosto nismo odpravili. Zdaj je čas, da jih začnemo reševati konkretno in sistemsko. In prav zato potrebujemo vas, ravnatelje in učitelje, ki najbolje poznate razmere v šolah. Želim vam prisluhniti, slišati vaše predloge in skupaj z vami oblikovati rešitve, ki bodo dejansko delovale v praksi,” je dejal minister.
Ravnatelji in učitelji najbolje poznajo vsakodnevno delovanje šol, vedo, kje nastajajo težave in katere rešitve v praksi delujejo. Združenje ravnateljev s predsednikom Sašem Božičem že aktivno sodeluje na strokovnih posvetih o reformi, minister pa si želi še širšega vključevanja ravnateljev, da bi rešitve temeljile tudi na njihovih neposrednih izkušnjah.
Odpuščanj učiteljev ne bo
Rončević je ponovno zagotovil, da odpuščanja učiteljev ne bo – ne v okviru reforme ne sicer. Cilj sprememb ni razvrednotenje dosedanjega dela, temveč izboljšanje pogojev za poučevanje, krepitev strokovne avtonomije učiteljev in ravnateljev ter zmanjševanje nepotrebnih administrativnih obremenitev. Reforma ni sama sebi namen: njen cilj je izboljšati znanje in dosežke učencev ter zagotoviti kakovostnejše izobraževanje. Proces priprave poteka odprto in vključujoče, s sodelovanjem pedagoške stroke in drugih deležnikov.
Nagovor je med ravnatelji naletel na pozitiven odziv. Izpostavljali so konkretnost ministrovih odgovorov, po uradnem delu pa so sledili številni neposredni pogovori, v katerih so ravnatelji predstavljali izzive iz prakse in podajali predloge. Pogovori so se nadaljevali še dolgo po koncu srečanja.
Usmeritve reforme in demografski izzivi
V dopoldanskem delu je državna sekretarka Mojca Škrinjar predstavila izhodišča celovite reforme in napovedane zakonodajne spremembe na področju osnovnega in glasbenega šolstva ter odgovarjala na vprašanja udeležencev. Med ključnimi usmeritvami so večji poudarek na znanju in jasnejših standardih znanja, zgodnejše opismenjevanje, prenova ocenjevanja, boljša podpora učencem z učnimi težavami in nadarjenim, krepitev strokovne avtonomije ter zmanjševanje administrativnih obremenitev.
Med pomembnejšimi predlogi je preučevani prehod na sodobno osemletno osnovno šolo, ki ne pomeni vrnitve na nekdanji sistem, temveč novo organizacijsko in programsko ureditev. Predstavljeni so bili tudi predlog pripravljalnic za otroke priseljence, spremembe na področju vzgojnega delovanja in ocenjevanja znanja ter nadaljnje urejanje podpore otrokom s posebnimi potrebami. Škrinjarjeva je opozorila tudi na demografske spremembe. V šolskem letu 2026/2027 je v redne osnovne šole vključenih 185.799 učencev, kar je 3.333 manj kot leto prej. Ti podatki bodo pomembni pri dolgoročnem načrtovanju šolske mreže in organizacije dela.
Reforma v odprtem dialogu s stroko
Na ministrstvu nadaljujejo vključujoč proces priprave celovite reforme vzgoje in izobraževanja. Poleg dela strokovnega sveta poteka deset tematskih strokovnih posvetov, na katerih sodelujejo učitelji, ravnatelji, profesorji in drugi strokovnjaki. Doslej so bili izvedeni trije posveti.
Cilj reforme je vzpostaviti kakovosten, sodoben in učinkovit izobraževalni sistem, ki bo otrokom omogočal pridobivanje trdnega znanja, učiteljem in ravnateljem pa zagotavljal ustrezne pogoje za strokovno in odgovorno delo. Ministrstvo ravnatelje in druge predstavnike pedagoške stroke tudi v nadaljevanju vabi k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju konkretnih rešitev.
T. B.