Predstavniki gospodarstva so se očitno docela nasitili propagande Nike Kovač in njenih somišljenikov. Po njenem zadnjem nastopu v Odmevih sta se oglasila tako vodja Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji Ajša Vodnik kot tudi predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Blaž Brodnjak. “Dost’ mam,” je zapisala Vodnikova, Kovačevo pa pozvala k razkritju prihodkov.
“Dovolj imam ljudi, ki zaradi lastnih interesov udrihajo čez nekaj dobrega. Dovolj imam tistih, ki se niti ne pozanimajo, pa vseeno sodijo o našem delu. In dovolj imam strašenja in zahtev, da morajo nekateri plačevati enormno, medtem ko se drugi vozijo v poslovnem razredu – pa bi bilo zanimivo vedeti, kako je pri njih z bonitetami,” je na družbenem omrežju Facebook nadaljevala Vodnikova.
Kot pravi, ima dovolj tega, da se njeno organizacijo (AmCham Slovenia) obtožuje, da brani tuj kapital, ko pa ravno ta skupaj s slovenskim kapitalom ustvarja delovna mesta. Opozorila je tudi na dejstvo, da sta delujoča socialna država in močno gospodarstvo neposredno povezana.
“Brez močnega gospodarstva ni močne socialne države. To je podpora delu, razvoju in priložnostim za ljudi – tudi za mlade,” je bila jasna.
V zapisu je prav tako razkrila, da ne zasluži dovolj, da bi bila po novem zakonu upravičena do socialne kapice, a si kljub temu želi, da bi čim več ljudi imelo priložnost do višjih plač, država pa priložnost za razvoj, kar bo spodbudilo več mladih, da ostanejo doma in se ne selijo v tujino. Kot pravi, je zaradi visokih davčnih obremenitev delo včasih predstavljeno kot kazen.
“In ko že govorimo o tem, kdo kaj plačuje: Nika Kovač, pokaževa koliko davkov in prispevkov sva dali državi? Jaz s tem nimam težav. Razvojni zakon osebno podpiram, ker ustvarja priložnosti tudi za mlade. AmCham Slovenija pa v referendumsko kampanjo ni vključena! Dovolj imam namernega izkrivljanja dejstev in strašenja z besedami “kapital” in “bogati”. “Kapital”, ki ga podpiramo, so delovna mesta, razvoj in priložnosti za mlade,” je zapisala.
Blažu Brodnjaku se “obrača” želodec
Podobno kritičen je bil tudi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. “Za ljudi, ki niso ovce z opranimi možgani, je stanje v slovenskem političnem prostoru postalo povsem neznosno,” je zapisal in nadaljeval, da preprosto ni več mogoče spremljati “poročil” v ključnih medijih, ne da bi se človeku ob tem “obračal želodec”.
Svoj zapis je objavil kot komentar na objavo Vodnikove, rekoč, da se “domnevno dela za ljudi, a se hkrati povozi zakone, ki bi postopoma povišali prejemke vsem”. Nanašal se je seveda na intervencijski zakon za razvoj Slovenije, kateremu srdito nasprotuje celotna kolektivna levica, od strank, nevladnih organizacij in sindikatov, ob asistenci zvestih medijev. Kritičen je bil tudi do nivoja komunikacije v javni sferi. Ta se je po njegovi oceni zreducirala na udarne parole, argument moči pa je povozil moč argumenta. Prav tako ga je zmotilo, da se skuša ljudi deliti. Nato je nadaljeval, da če bi se tudi v gospodarstvu delovalo, kot se deluje v politiki, torej z deljenjem, bi se vrnili v kameno dobo.
Vseeno je prav poslušati tudi tiste, ki so uspeli v življenju in kaj presežnega dosegli, ne le tistih, ki kažejo s prstom na druge ali kurijo zavist.
Delim objavo Blaža Brodnjaka s FB:
“Da, za ljudi, ki niso ovce z opranimi možgani, je stanje v slovenskem političnem prostoru postalo povsem neznosno.
Preprosto ni več mogoče spremljati poročil v ključnih medijih, da se človeku ob tem ne bi obračal želodec.
Domnevno se dela za ljudi, a se hkrati povozi zakone, ki bi postopoma povišali prejemke vsem. Blokirajo se pobude, ki so očitno koristne za razvoj celotne družbe in to zgolj zato, ker so na oblasti oni in nismo mi.Zdaj ko so očitno vsi prepričani, da se volitve in referendume zmaguje s kratkimi udarnimi parolami na socialnih omrežjih in spletnih portalih, se je vsa raven komunikacije skrčila na zgolj te nekaj besedne zveze.
Argument moči je povsem povozil moč argumenta, saj mi vendarle delamo za ljudi.Ker oni drugi Slovenke in Slovenci, ki ne spadajo v izbrano množico za konkretno parolo, pač niso ljudje. A po zdravi pameti razmišljujoče sredinsko jedro slovenskega naroda ne pripada človeški vrsti?
Rešitve so preproste, a če ne razdeliš, ne moreš vladati sam in moraš trdo delati, da aktivno poiščeš skupni imenovalec, ne pa z javnim blatenjem en drugega tako možnost zavestno vnaprej preprečuješ.
Če bi se tako vodilo podjetja v slovenskem gospodarstvu, bi se vrnili v kameno dobo.
Ta neskončni populizem je rakasto tkivo Slovenije. Ker je zavist preprosto, a hkrati zelo močno čustvo, rak populizma hitro metastazira vanj. Obojemu pa močno na ogenj priliva olje blatenje nasprotnikov vsepovprek preko skritih profilov na socialnih omrežjih in spletnih forumih.
Z uporabo umetne inteligence se bo to še bistveno stopnjevalo in nihče ne bo varen pred diskreditacijami in diskvalifikacijami, zato je prvi in absolutno nujen ukrep za prečiščenje družbe popolna zakonska prepoved anonimnosti v javnih profilih. Absolutno da za svobodo govora, a tudi absolutno da za osebno odgovornost za izrečene besede. Naj vsi vemo kdo koga žali in blati ter naj potem za te besede odgovarja.
Sicer pa je poleg omenjenega izziva z anonimnostjo zadeva precej preprosta.
Verjamem, da se vsi strinjamo, da moramo od svojega dela vsi zaslužiti več, zato je primerno in prav, da se razbremenitev obremenitve z dohodnino oz. prispevki izvede na obeh koncih.Bistveno se dvigne splošno dohodninsko olajšavo, s čimer pridobijo vsi in hkrati vendarle navzgor omeji sicer neomejeno plačevanje prispevkov in prilagodi najvišjo dohodninsko stopnjo, saj je 67% pač odločno preveč, nepošteno in predvsem mednarodno povsem nekonkurenčno. Solidarnost je absolutno ključna pridobitev slovenske družbe, a če želimo na dolgi rok dejansko imeti sedeže in odločevalce večjih gospodarskih sistemov v Sloveniji, žal ne moremo več tako bistveno odstopati od ureditev v soseščini.
Več denarja torej v denarnice ljudi, ki delajo, za tiste, ki bodo še vedno v socialni stiski, se zniža stopnjo DDV za nujne življenjske potrebščine na 5% in se spremlja razmere na trgu, da trgovci tega učinka ne prenesejo v svoje marže, za ostalo potrošnjo pa se DDV ustrezno dvigne. S tem je takoj in v enem koraku sfinancirana celotna razbremenitev na drugi strani in dodatnega pritiska na proračun ni. Tako so ravnali tudi Skandinavci, po katerih se tako radi zgledujemo in tam je zgornja stopnja DDV povsod v višini 25% (na Finskem 25,5%). Tako je to bilo izvedeno tudi na Hrvaškem in njihove neto plače se posledično zelo hitro približujejo slovenskim, pri višjih pa jih že presegajo.
Takemu pristopu se ne bi smeli upreti niti javni uslužbenci in sindikati, saj se zgolj s tem ne bi povečal pritisk na znižanje njihovih pravic v smislu prejemkov in obsega zaposlitve.
Prav tako to ne bi smelo iti v nos lastnikom vseh oblik premoženja, ker nihče manjšega davčnega zajema iz plač ne bi pokrival z višjo obdavčitvijo premoženja, čeprav je ta v Sloveniji nizka. Osebno bi tak dvig podprl, a je očitno junakov, ki sedijo na premoženju, med levimi in desnimi preveč, da bi si jih katerakoli oblast drznila provocirati z novimi obdavčitvami.Če torej ne obremenimo premoženja, ne posežemo v izdatke proračuna, ki je mimogrede porastel z 11 milijard še leta 2019, na zdaj že 19 milijard in se hkrati ne želimo dodatno zadolžiti, je dvig zgornje stopnje DDV (še posebej, če znižamo spodnjo) praktično edina pot.
Včasih je morda mogoče razvezati tudi tak gordijski vozel in se izvleči iz Kavelj 22 položaja.Seveda pa to pomeni, da se morajo politiki o taki stvari poenotiti, ne pa si nagajati. Biti proti nekomu samo zato, ker ni naš in preganjati sence partizansko-domobranske preteklosti je preživet način. Tudi poskusi avtokratskega vodenja so po nedavni izkušnji v ZDA, na Madžarskem in v Srbiji pred resnim preizkusom zaupanja ljudstva. Vsaj dokler bomo še imeli svobodne volitve.
Povsem se zavedam, da s svojimi prejemki, ki bi v neto znesku na Češkem ali Poljskem bili kakih 100% višji, vzbujam izrazito negativne odzive in popolnoma mi je jasno, da v Sloveniji živi veliko ljudi v socialnih in drugačnih stiskah, a to ne pomeni, da se ni smiselno boriti za to, da bomo skupaj ustvarili več in za to potrebujemo gospodarske sisteme s sedeži v Sloveniji.
Ideje o odrasti so brez velikih samoomejitev v načinu življenja iluzorne, saj zgolj zaradi vse večjega števila starejšega prebivalstva samodejno potrebujemo več denarja za zaslužene pokojnine in vse obširnejšo zdravstveno oskrbo. Zato preprosto moramo ustvariti več in zgolj s poviševanjem oz. nesorazmerno porazdelitvijo davčnih bremen nam žal ne bo uspelo.
Zakaj pa res ne bi privoščili upokojencem, da prejemajo polno pokojnino in ob tem polno delajo ter s tem sami pokrivajo vsaj del svoje pokojnine, hkrati pa se jim socialni status bistveno izboljša. To ne bi smelo biti ideološko vprašanje, ali pač?
Preden me ponovno javno oblatite, si morda vzamete nekaj minut časa in si pogledate pripet posnetek. (v komentarju)
Zgolj prispevek v javno razpravo in verjetno iluzoren poskus poenotenja na skupni imenovalec. Za Slovence in našo prečudovito domovino. Mi sLOVEnci!”
— Rok Ravnikar (@rravnikarNOV25) November 11, 2026
Pa tudi: “Povsem se zavedam, da s svojimi prejemki, ki bi v neto znesku na Češkem ali Poljskem bili kakih 100% višji, vzbujam izrazito negativne odzive in popolnoma mi je jasno, da v Sloveniji živi veliko ljudi v socialnih in drugačnih stiskah, a to ne pomeni, da se ni smiselno boriti za to, da bomo skupaj ustvarili več in za to potrebujemo gospodarske sisteme s sedeži v Sloveniji.”
Dotaknil se je tudi dela zakona, ki se nanaša na prejemke upokojencev. “Zakaj pa res ne bi privoščili upokojencem, da prejemajo polno pokojnino in ob tem polno delajo ter s tem sami pokrivajo vsaj del svoje pokojnine, hkrati pa se jim socialni status bistveno izboljša. To ne bi smelo biti ideološko vprašanje, ali pač?”
Ž. K.