Znanstveniki so v iskanju Noetove barke v Turčiji vrtali v nenavadno tvorbo in – našli les

Datum:

V vzhodni Turčiji, v hribovju v okolici Ararata, so raziskovalci organizacije Noah’s Ark Scans na približno 2000 metrih nadmorske višine pod površino naleteli na temne, delno oglene kose lesa. To je nova potrditev, da bi čolnu podobna geološka tvorba Durupınar res utegnila biti Noetova barka.

V začetku oktobra smo na portalu Nova24TV poročali, da organizacija na 12 lokacijah približno 160 metrov dolge tvorbe vrta vrtine. Vodja projekta Noah’s Ark Scans Andrew Jones je takrat za Fox News povedal, da nikjer niso naleteli na trdno skalno podlago, ampak so našli debele plasti črne prsti.

Zdaj je organizacija objavila prve fotografije lesnih fragmentov, ki so jih pridobili z vrtanjem približno devet metrov pod površjem južnega pobočja formacije. Po navedbah arheologa profesorja Cenkerja Atile z univerze Sivas Cumhuriyet kosi kažejo jasne letnice, enega od njih pa naj bi človeška roka oblikovala z orodjem, verjetno s sekiro ali nožem.

Kos lesa, ki so ga našli med vrtanjem. (Slika: projekt Noah’s Ark Scans)

Vzorce so poslali v štiri laboratorije v različnih državah, kjer bodo med drugim z metodo ogljika-14 določili starost in preučili vrsto lesa. Rezultati še niso znani.

Lauren Witzke, ki vodi zbiranje sredstev za projekt, poudarja, da raziskovalci iščejo tudi ostanke bitumna, katrana in smole. V Bibliji namreč Bog Noetu izrecno naloži, naj barko znotraj in zunaj premaže s smolo. Globina najdbe po njenem mnenju kaže, da najdeni les na lokacijo ni prišel z zemeljskimi plazovi, vendar je treba to še znanstveno potrditi. Rezultate bodo objavili, ko jih bodo preverili strokovnjaki.

Že pred odkritjem lesa so z georadarjem zaznali strukture z ravnimi črtami, koti in morebitnimi votlinami. Strokovnjak za mehaniko kamnin Farshid Bakhtar je ocenil, da podatki bolj kažejo na umetno konstrukcijo kot na čisto naravno geološko tvorbo. Čeprav radar ne more zanesljivo ločiti naravnih in umetnih tvorb, najdba lesa pritrjuje tezi, da gre za umeten, s človeškimi rokami narejen objekt.

Tvorbo Durupınar je leta 1959 na posnetkih iz zraka opazil turški pilot İlhan Durupınar. V osemdesetih letih jo je ameriški raziskovalec Ron Wyatt povezoval z Noetovo barko in trdil, da je našel okameneli les in kovinske dele. Geologa Lorence Collins in David Fasold sta pozneje zapisala, da gre za naravne sedimentne plasti, in ne za ladjo.

Biblija opisuje barko, dolgo 300 komolcev (približno 150 metrov), kar se ujema z velikostjo formacije. Po pripovedi je deževalo 40 dni, voda je prekrila tudi najvišje gore, po 150 dneh pa se je začela umikati. Današnja znanost meni, da ni dokazov za globalni potop. Kljub temu bi starodavna ladja na 2000 metrih nadmorske višine zahtevala razlago.

Raziskave so prekinjene in se bodo nadaljevale spomladi. Če bodo analize pokazale, da je les star več tisoč let in obdelan s človeško roko, bi to lahko spodbudilo nove raziskave. Za zdaj pa še ni laboratorijskih rezultatov, ki bi potrdili, da gre za ostanke ladje.

P.T.

Sorodno

Zadnji prispevki

Mojca Škrinjar: Oživili bomo vzgojni načrt, ki je na šolah zagotovil red in spoštovanje

"Čas neizprosno terja spremembe in umestitev Slovenije v visokotehnološko...

[Video] Poslanka Kokot: “Takšna zavajanja so skrajno podla. Vas imajo za norca”

Poslanka Resnice Katja Kokot je na omrežju X objavila...

[Lokalne volitve] Drugi krog poraz za ljubljanskega šerifa

Danes so se državljani in državljanke Slovenije odpravili na...