“Čas neizprosno terja spremembe in umestitev Slovenije v visokotehnološko družbo,” je v intervjuju (v drugem delu pogovora z njo) o reformi na področju izobraževanja povedala Mojca Škrinjar, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino. Reformo na podlagi desetih izhodišč ministra prof. dr. Boruta Rončevića pripravlja odlična ekipa, ki je odprta za sodelovanje ter predloge stroke in javnosti.
Ustanovljen je bil Strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja; kakšno vlogo in naloge ima?
Naj pojasnim: imamo Strokovni svet za splošno izobraževanje, ki sprejema programe za osnovne šole in gimnazije, Strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje, ki sprejema programe strokovnih in poklicnih šol, ter še Strokovni svet za odrasle, ki določa programe za odrasle. Tako je določeno v zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, kjer je tudi natančno zapisano, kako so ti strokovni sveti sestavljeni, kdo jih sestavlja, iz katerih institucij prihajajo člani itd. Te strokovne svete imenuje vlada.
Povsem druga stvar pa je posvetovalno telo, ki si ga je omislil minister in smo ga imenovali Strokovni svet za reformo izobraževanja. V njem so ljudje, ki so strokovnjaki vsak na svojem področju in ki neposredno delajo z učenci, dijaki ter učitelji. To so ravnatelji in direktorji. V svetu pa so tudi predstavniki gospodarske zbornice, obrtno-podjetniške zbornice in kmetijsko-gozdarske zbornice. To so ljudje, ki vedo, kakšne in kako usposobljene izšolane kadre gospodarstvo potrebuje. Temu strokovnemu svetu, na nek način strateškemu svetu, so v pomoč tudi posveti, kamor vabimo zelo široko paleto ljudi, predvsem s področja izobraževanja. Imeli smo že dva taka posveta, prvi je imel naslov “Znanje v središču”, 21. oktobra pa je bil še “Posvet o pravičnem ocenjevanju in napredovanju”, na katerem smo govorili o načinih ocenjevanja, o maturi ter vlogi mature in nacionalnega preverjanja znanja.
Vsa javnost je povabljena k temu, da daje pripombe, ideje in mnenja, imamo namreč odprto tudi spletno stran, kamor lahko državljani pošiljajo svoje pobude. Vse pobude zbiramo in Strokovni svet za reformo izobraževanja jih bo obravnaval, obravnavala pa jih bodo tudi združenja ravnateljev in direktorjev zavodov ter tudi Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije in Državni izpitni center RIC.
Kako pa je zdaj s proračunom za šolstvo? Kako se je pokril primanjkljaj, na katerega ste naleteli na začetku mandate nove vlade?
Ker je prejšnja vlada napačno načrtovala plačno reformo, je zanjo porabila preveč denarja, zato je na našem združenem ministrstvu primanjkovalo kar 130 milijonov evrov: 30 milijonov na visokem šolstvu in znanosti, na douniverzitetnem pa kar 100 milijonov. Za visoko šolstvo je bilo treba prerazporediti denar iz proračuna, poleg tega se ni financiralo superračunalnika in ta sredstva so bila prerazporejena iz sredstev za okrevanje in odpornost. Okoli 95 milijonov evrov so nam morala prispevati druga ministrstva, od vsepovsod so postrgali različne proračunske prihranke zato, da so nas pokrili, ker bi bili univerzitetni učitelji sicer že od septembra dalje brez plač, učitelji v osnovnih, srednjih in višjih šolah pa bi bili brez plač od decembra. V prihodnje pa je jasno: karkoli se bo dogajalo s proračunom – plače zaposlenih v vzgoji in izobraževanju bodo morale biti zagotovljene!
Kakšno je vaše stališče glede uporabe sodobnih tehnologij – telefonov, tablic in umetne inteligence v šolah?
Umetna inteligenca se skokovito razvija in njeni uporabi se ni mogoče izogniti, zato jo je treba uporabljati pametno. Spremeniti bo treba način poučevanja: odgovore pozna umetna inteligenca, mi pa bomo morali otroke naučiti, kako vprašati, kako opaziti problem in iskati rešitev zanj ter kako razvijati kritično in ustvarjalno mišljenje. Te naprave, vire in umetno inteligenco bo treba uporabljati nadzorovano. Kar pa zadeva družbena omrežja, zagovarjamo stališče, da otroci do petnajstega leta ne bi smeli biti prisotni na njih.
Napovedani so bili brezplačni vrtci. Kako in kdaj bo to uresničeno in kolikšen je predviden strošek za to?
Ocene so zelo grobe, država bi morala za to zagotoviti več kot 170 milijonov evrov letno. Najprej bomo razdelili stroške, ki sodijo k občinam, in stroške izvajanja programa, to je za plače in za didaktična sredstva, ta del pa bi pokrila država. Ideja je, da se najprej določi enotna cena, ki se za starše razpolovi, nato pa se začne postopno zmanjševati znesek, ki se zaračunava staršem, kar pomeni, da država vstopi v plačevanje programa. Starši bi prvo leto plačali samo še del, v drugem in tretjem letu pa bi prešli na brezplačnost programa. Prav vsakemu staršu pa bi se plačilo znižalo takoj od začetka postopne uvedbe brezplačnosti dalje.
Pri tem se poraja vprašanje, ali bo pravica do brezplačnega vrtca vezana na državljanstvo, kot velja za volilno pravico?
To ne, mislim pa, da bo treba natančneje preračunati, koliko dohodnine kdo prispeva. Če nekdo prispeva dohodnino v proračun, to pomeni, da je upravičen do takšnih brezplačnih storitev države.
Imam še vprašanje glede elektronske komunikacije s šolami oziroma eAsistenta, katerega storitve so – razen osnovne komunikacije s šolo – plačljive. Bo na tem področju kakšna sprememba?
Pripravljamo informacijski sistem, imenovan Pametna šola, ki bo zajel vse vidike dela v šoli, tako vodenje in upravljanje kot tudi pedagoško delo: matično knjigo, letni delovni načrt s šolskim koledarjem, dnevnik, redovalnico, zapisnike, šolsko knjižnico, sklepe in obvestila učencem, dijakom in staršem, šolsko prehrano, zaposlovanje, pogodbe, napredovanje, povezave s katalogom nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev itd. Vse to bo na strogo varovanem državnem centralnem strežniku. Lastnice podatkov bodo šole, ki bodo s podatki upravljale na daljavo in bodo gostovale na tem centralnem strežniku, uporaba pa bo za starše in šole brezplačna.
Kaj pa varnost in red na šolah?
Oživili bomo vzgojni načrt, kot je bil zamišljen in sprejet v času prve Janševe vlade, ki je na šolah zagotovil red in spoštovanje. Žal so ga potem izmaličili s permisivnostjo, zbirokratiziranim upravnim postopkom ter neutemeljenimi inšpekcijskimi postopki (morda je bil vzrok za to kakšen problematičen otrok vplivnega politika ali sodnika). To bomo spremenili. Mimogrede, spreminja se tudi zakon o šolski inšpekciji, po katerem inšpektorji ne bodo več grožnja, temveč strogi in skrbni spremljevalci vrtcev in šol – uvedli bomo tako imenovane rajonske inšpektorje, ki bodo pokrajinsko zadolženi za posamezna območja.
Govori se tudi o združevanju zavodov v podporo izobraževanju.
Drži. Ustanovitveni akt se pripravlja, do konca leta bomo združili Andragoški center Slovenije, Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Državni izpitni center in Slovenski šolski muzej v en zavod, katerega srce bo kurikularni del – priprava izobraževalnih programov, poklicnih standardov in katalogov znanj oziroma učnih načrtov. V tem zavodu bomo združili vse znanje, s tem pa bomo odpravili birokratske ovire in vrtičke, ki ne prispevajo k oblikovanju poti človeka, ki gre skozi izobraževalni sistem.
Kaj bi za zaključek povedali o reformi?
Vse rešitve bodo pregledali tudi v združenjih ravnateljev ter v zgoraj omenjenih pristojnih zavodih v podporo izobraževanju, ki jih združujemo. Čas neizprosno terja spremembe in umestitev Slovenije v visokotehnološko družbo – ob zavedanju, da sta temelj etičnost delovanja in ponos, da pripadamo Sloveniji.
Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar (1955) je profesorica angleškega in nemškega jezika in je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Svoje življenje je posvetila izobraževanju; sprva kot učiteljica v osnovni šoli, nato 14 let kot ravnateljica. Ustanovila je prvi oddelek mednarodne osnovne šole v Sloveniji, v javno šolo pa vnesla elemente pedagogike Montessori. V letih 2004–2008 je bila generalna direktorica za vrtce in osnovno šolstvo na ministrstvu za šolstvo. Nato je prevzela funkcijo predstojnice območne enote Zavoda RS za šolstvo v Kranju. Nadalje jo je pot kot direktorico Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Cirius Kamnik popeljala v najlepši del njene kariere. Imenovana je bila za državno sekretarko na Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v drugi Janševi vladi, kjer je vodila revizijo zakonov s področja predšolske vzgoje, osnovnih in srednjih šol ter posebnih potreb. Nato je opravljala delo pomočnice direktorja Študentskega doma Ljubljana s 7.700 študenti. Leta 2017 se je vrnila na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, tedaj kot vodja digitalizacije izobraževanja. V mandatu 2020−2022 je bila poslanka Državnega zbora RS. V letih 2010, 2014 in 2018 je bila izvoljena za svetnico Mestne občine Ljubljana. Je podpredsednica Združenja za vrednote osamosvojitve ter podpredsednica seniorjev in seniork Evropske ljudske stranke (ESU). Mojca Škrinjar je poročena in ima dva odrasla otroka ter vnuka.
Lucija Kavčič