Prelomnica in zgodovinski korak v migracijski politiki Evrope

Datum:

Avstrija, Danska, Nemčija, Grčija in Nizozemska želijo vzpostaviti prvi evropski center za vračanje migrantov zunaj meja EU. Danska premierka pravi, da gre za prelomnico v evropski migracijski politiki, avstrijski kancler pa govori o zgodovinskem koraku.

Omenjene države so včeraj na Dunaju skupaj z ruandsko vlado napovedale začetek konkretnih pogajanj o vzpostavitvi tako imenovanega centra za vračanje. Njihov cilj je skleniti dogovor in prve premestitve izvesti že leta 2027.

Pri tem se seveda postavlja vprašanje kdo bo vračan? Center bo namenjen tujim državljanom, ki nimajo več pravice do prebivanja v kateri od sodelujočih evropskih držav, obenem pa so izčrpali vse pravne možnosti za ureditev svojega statusa in zanje obstaja izvršljiva odločba o vrnitvi. Gre torej za osebe, ki jim je bilo zavrnjeno bivanje v Evropi, vendar jih države zaradi različnih razlogov ne morejo uspešno vrniti v njihove izvorne države.

“Sami moramo biti gospodar v svoji hiši”

Danska premierka Mette Frederiksen je pobudo označila za morebitno prelomnico v evropski migracijski politiki. Po njenem mnenju bi lahko takšen sistem bistveno zmanjšal spodbude za nezakonito priseljevanje v Evropo. “Najpomembnejša številka je tista, ki je sploh ne bomo videli, saj upamo, da ljudje zaradi tega ne bodo niti začeli svoje poti proti Evropi,” je dejala Frederiksenova.

Avstrijski kancler Christian Stocker pa je pogajanja pozdravil kot “resnično zgodovinski premik paradigme v migracijski politiki“. Po njegovih besedah je nesprejemljivo, da ljudje, ki nimajo pravice do prebivanja v EU, kljub temu ostajajo na njenem ozemlju, ker jih države ne morejo odstraniti. “Če vrnitev v domovino ni mogoča, bodo ljudje brez pravice do prebivanja v prihodnje vrnjeni v tretjo državo, kot je na primer Ruanda. Kajti sami moramo biti gospodarji v svoji hiši. To velja tako na nacionalni kot na evropski ravni,” je poudaril. Avstrijski notranji minister Gerhard Karner pa je dejal: “S tem pilotnim projektom pomembno prispevamo k nadaljnjemu omejevanju nezakonitih migracij, razbijanju poslovnega modela tihotapcev in razbremenitvi našega prebivalstva.”

Foto: EPA

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je ocenil, da centri za vračanje predstavljajo rešitev za migrante, ki nimajo pravice ostati v Evropi, hkrati pa njihove izvorne države ne sodelujejo pri postopkih repatriacije. Grški minister za migracije Athanasios Plevris pa je poudaril, da bi takšni centri lahko zmanjšali nezakonite migracijske tokove in povečali število vrnitev. S tem se strinja tudi nizozemski podpredsednik vlade Bart van den Brink, ki pravi, da morajo ljudje, ki nimajo pravice do prebivanja, zapustiti državo, center v Ruandi pa bi lahko predstavljal dodatno možnost za ureditev njihovega položaja.

Center le za zavrnjene migrante

Kako pa bo center deloval v praksi? Šlo bo za začasni center in ne za center, kjer bi se obravnavale prošnje za azil. Namenjen bo namreč samo migrantom, katerih azilni postopki so že zaključeni in ki nimajo več pravne podlage za prebivanje v Evropski uniji. Ti migranti bodo imeli tri možnosti; prostovoljno vrnitev v državo izvora, vključitev v ruandsko družbo ali preselitev v drugo državo, v kateri imajo pravico do prebivanja. Pri vključevanju v ruandsko družbo in prostovoljni vrnitvi naj bi jim pomagale tudi mednarodne organizacije.

Ruandski notranji minister Vincent Biruta je poudaril, da želi njegova država evropskim partnerjem ponuditi varno in dostojanstveno rešitev za migrante. Po njegovih besedah je Ruanda odprta za begunce in migrante, sodelovanje z evropskimi državami pa bi lahko prispevalo tudi k odpravljanju svetovnih gospodarskih neenakosti, ki spodbujajo nezakonite migracije. “Prepričani smo, da bo to partnerstvo nazadnje reševalo življenja, saj bo pomagalo ustaviti kriminalne tihotapce, ki služijo na račun migrantov, ki se podajajo na obupne in nevarne poti,” je dejal Biruta.

Foto: AFP

Tuji mediji poročajo, da naj bi bil na začetku center namenjen okoli sto osebam, medtem ko končna zmogljivost še ni določena. Danski minister za priseljevanje in integracijo Morten Bødskov pričakuje, da bi lahko dogovor z Ruando dosegli v naslednjih mesecih. Projekt bi lahko pozneje postal model za podobne centre v drugih državah.

Zaostrovanje migracijske politike

Pobuda petih držav je povezana z zaostrovanjem evropske migracijske politike in novim pravnim okvirom za vračanje nezakonitih migrantov iz tretjih držav. Svet EU in Evropski parlament sta namreč junija letos dosegla dogovor o novi uredbi, ki državam članicam omogoča vzpostavljanje centrov za vračanje v državah zunaj Evropske unije. Gre za centre, ki jih omogoča sporazum s tretjo državo in obenem določa pogoje namestitve, odgovornosti sodelujočih strani in postopke vračanja.

Nova evropska pobuda sicer spominja na načrt britanske konservativne vlade, ki je leta 2022 z Ruando sklenila sporazum o premeščanju prosilcev za azil. Toda britanski načrt je predvideval, da bi v Ruando pošiljali tudi ljudi, ki so šele zaprosili za azil v Združenem kraljestvu, tam pa bi obravnavali njihove prošnje. Britansko vrhovno sodišče je leta 2023 odločilo, da Ruanda v takratnih okoliščinah ni varna tretja država za takšne premestitve. Po prihodu na oblast je vlada Keira Starmerja leta 2024 projekt opustila.

Pobuda petih držav bi lahko predstavljala začetek širšega evropskega sistema centrov za vračanje zunaj meja EU. Frederiksenova je izrazila pričakovanje, da se bodo projektu pridružile tudi druge evropske države. Če bo projekt uspešen, bi lahko postal vzorec za prihodnje sodelovanje med evropskimi državami in tretjimi državami pri vračanju migrantov.

A. S.

Sorodno

Zadnji prispevki

Na Gorenjskem se hitro stemni: 7 stvari, ki jih pred družinskim izletom ne smete pozabiti

Gorenjska tudi novembra ponuja čudovite možnosti za sprehode in...

Med 5.330 siri sveta zlato tudi za slovenski sir

Pretekli teden je v španski Córdobi potekal Mednarodni festival...

Tudi to zimo drsališče v Zagorju

Mladi pa tudi malo manj mladi bomo to zimo...

Začetek konca Gibanja Svoboda in politične kariere Roberta Goloba

Po minulih lokalnih volitvah so si politični analitiki enotni,...