Včeraj posvečena mati Terezija dobila že tretjo knjigo

Datum:

Založba Družina in založba Novi svet sta predstavili novo knjigo o materi Terezi Klic k usmiljenju, v kateri so zbrana doslej neobjavljena besedila v nedeljo razglašene svetnice. Rdeča nit knjige je usmiljenje, njeno sporočilo pa, da se ljubezen začenja v naših domovih, je ob predstavitvi dejal direktor založbe Novi svet Dragan Adam.

V knjigi, ki jo je uredil Brian Kolodiejchuk, postulator kanonizacijskega postopka, iz angleščine pa prevedla novinarka Andreja Hergula, so besedila matere Tereze, v katerih razpravlja o temah, kot so potreba, da obiskujemo bolnike in zapornike, nuja, da bi naša bremena potrpežljivo prenašali in z veseljem odpuščali, nujnost, da nahranimo reveže in molimo za vse ter da ustvarjamo “civilizacijo ljubezni” prek osebnega služenja drugim, je pojasnil direktor založbe Novi svet Adam.

Mater Terezo čutimo še danes
Globok vpliv matere Tereze, te skromne, a nadvse neverjetne ženske, čutimo še danes, kajti v služenju revnim je po besedah Adama odkrila svoje življenjsko poslanstvo. V knjigi so dodana tudi neobjavljena pričevanja ljudi, ki so bila blizu materi Terezi, molitve in predloge, kako te ideje uresničiti. Knjiga govori o človeških temah in stvareh, zato je po mnenju Adama priljubljena med ljudmi. Zaradi tega knjiga ni le dragocen spomin, temveč tudi živa oporoka modrosti svetnice, katere ideje so pomembne tudi danes, je dodal.

Ne gre za prvo knjigo
V Klicu k usmiljenju, ki je po knjigah Pridi, bodi moja luč in Kjer je ljubezen, tam je Bog, to že tretja knjiga založbe o materi Terezi, je tako prikazano vsakodnevno življenje matere Tereze, kako “običajne stvari delala z neobičajno ljubeznijo”, z edinstvene perspektive ljudi, ki so ji bili najbližje. Knjiga, ki je izšla v nakladi 1200 izvodov, obravnava sedem telesnih in sedem duhovnih del usmiljenja (npr. Lačne nasičevati, Žejne napajati, Nage oblačiti, Popotnike sprejemati, Bolnike obiskovati, Jetnike reševati…).

Mati Terezija se je rodila 1910 v Skopju, leta 1979 je prejela Nobelovo nagrado za mir. Umrla je leta 1997. V nedeljo je bila razglašena za svetnico.

STA, B.P.

Sorodno

Zadnji prispevki

Prekršek za izmaličen obraz, obsodba za nekaj besed proti prvorazredni

"Zanimivo, da je fizični napad na nekoga lahko tudi...

Migrantsko nasilje vse pogostejše na ulicah Ljubljane

Aprila novo posilstvo v Ljubljani, gre spet za migrante?...

Bo “prešuštvo” s Pfizerjem ustavilo Von der Leynovo?

V zadnjem času je v javnosti močno odmevala "romanca"...