“Ne skrbi me torej njegov poraz, ampak poraz Slovenije. Slovenija je s tem dobila nezaupnico s strani stalnih članic VS ZN. To je eden največjih porazov slovenske zunanje politike,” je neuspešno kandidaturo Danila Türka za generalnega sekretarja OZN komentiral večkratni nekdanji zunanji minister in diplomat Dimitrij Rupel.
Sanje nekdanjega predsednika Slovenije Danila Türka so se na ponedeljkovem glasovanju na izboru za generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov nepreklicno končale. Glasovanje je pokazalo, da je bil med vsemi kandidati najmanj zaželjen, saj je dobil kar štirikratni veto s strani stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov.
97. člen Ustanovne listine Združenih narodov navaja, da generalnega sekretarja na priporočilo Varnostnega sveta ZN imenuje Generalna skupščina. Na rezultat glasovanja pa lahko dajo stalne članice Varnostnega sveta (ZDA, Velika Britanija, Rusija, Kitajska in Francija) veto. Tradicionalno velja nenapisano pravilo, da kandidati s strani stalnih članic niso predlagani zaradi tega, da se izognejo morebitni koncentraciji moči znotraj Združenih narodov.
Türka niso podprle štiri svetovne velesile
Aktualnega generalnega sekretarja ZN Ban Ki-Moona bo tokrat nadomestil portugalski politik in diplomat António Guterres, ki bo z novim letom s praktično soglasno podporo prevzel vajeti Združenih narodov. Danilo Türk je na glasovanju prejel 5 glasov podpore in 8 negativnih glasov veto, med katerimi so štirje glasovi pripadali štirim velesilam, ki so med petimi stalnimi članicami VS Združenih narodov. Le ugibamo lahko, katera izmed držav ga je podprla. Ta podatek je zagotovo izjemno zaskrbljujoč, saj se poraja vprašanje, kako veliko senco je to vrglo na ugled naše države, ki je drago kandidaturo Türka podprla.
Zapravili @vladaRS @MZZRS @BorutPahor goro € za sramotno kandidaturo @_DaniloTurk – @Slovenskavojska pa dobiva pakete Italijanske Karitas
— Janez Janša (@JJansaSDS) October 5, 2016
Rupel: “Neizvolitev Türka eden največjih porazov slovenske zunanje politike”
Neizvolitev Türka je za naš portal komentiral tudi nekdanji minister za zunanje zadeve in diplomat Dimitrij Rupel: “Ta zadeva ima zagotovo več komponent. Prva komponenta je ta, da je slovenska vlada ob tem, ko je izvedela za poraz na volitvah, še naprej vztrajala pri tem, da je bila kandidatura dobra stvar in da je bila koristna. Niso se distancirali od Türka, ampak so nadaljevali z njegovo podporo, kar pomeni, da obstaja neko poistovetenje med državo in Türkom.”
Po besedah Rupla Türk ni bil poražen kot fizična oseba ali neodvisen kandidat, temveč je bila poražena Slovenija. “Ne skrbi me torej njegov poraz, ampak poraz Slovenije. Slovenija je s tem dobila nezaupnico s strani stalnih članic VS ZN. To je eden največjih porazov slovenske zunanje politike. Če bi se še predvčerajšnjim zunanja politika distancirala od te kandidature, bi bila škoda dosti manjša, kot je sedaj,” ocenjuje strokovnjak za zunanje zadeve.
Zasluge za neuspeh tudi na strani Karla Erjavca
Kot drugi problem pa je Rupel izpostavil zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je vedel že v naprej, da ta kandidatura ne bo uspešna, in slutili so, da kandidat ne bo iz vzhodne Evrope ali Slovenije. “Kljub temu so še naprej podpirali to kandidaturo in izjavljali, da ima zelo dobre možnosti,” je še dodal.
Rupel ocenjuje, da je takšna politika, ki vztraja kljub dejstvu, da je borba v naprej izgubljena, zelo slaba. “Če pa v naprej veš, da je borba izgubljena, in daješ vtis, da boš zmagal, pa je vprašanje verodostojnosti,” ocenjuje.
Türk je bil radikalna in pristranska izbira
Po njegovem je najbolj zaskrbljujoča Erjavčeva izjava ta, ko je rekel, da je Guterres kompromisna osebnost, ki ustreza tako ZDA kot Rusiji. “To pa pomeni, da Slovenija ni predlagala kompromisne osebnosti, ampak radikalno, pristransko osebnost. To pa že spet pomeni, da je Slovenija povsem napačno ocenila razmere na volitvah, saj bi morala predlagati osebo, ki ustreza vsem stranem,” je kritičen nekdanji minister.
Rupel zanika, da je Türk kompromisna osebnost, saj se je izkazalo, da to ni. “Kandidatura je propadla, ker je bil izbran po načelih politične primernosti, kar je problem slovenske politike nasploh,” je še dodal.
Türkova neizvolitev ni zgolj njegov poraz. Je poraz dominantnih medijev in kvazi-poznavalcev, ki so servilno podpirali njegovo kandidaturo
— Matevž Tomšič (@MatevzTomsic) October 6, 2016
N. Ž.