Prijave od februarja 2026, dokumentiranje gradbenih del od januarja 2026, opozorila o posegih čez parcelno mejo in nastajanju škode. Po navedbah prijavitelja učinkovitega ukrepanja gradbene inšpekcije še vedno ni. Koliko časa potrebuje pristojni organ, da preveri dogajanje na terenu?
Na parceli št. 305/3 v katastrski občini Semedela v Kopru se po navedbah prijavitelja nadaljujejo gradbeni posegi, na katere pristojno gradbeno inšpekcijo v Kopru opozarja že od začetka februarja 2026. Zadeva se vodi pod številko 06121-177/2026. Toda po njegovih navedbah doslej ni bilo učinkovitega ukrepanja, ki bi preprečilo nadaljevanje spornih del in nastajanje dodatne škode.
Prijavitelj, čigar mati je lastnica sosednje parcele št. 306/1, pojasnjuje, da gradnjo dokumentira od januarja in inšpekciji pošilja prijave ter dokazila, vendar se dela nadaljujejo. Opozarja, da bi odlašanje lahko povečalo končne stroške za investitorja, medtem ko škoda nastaja tudi na materini nepremičnini.
Osrednje vprašanje ni, kdo bo zmagal v sosedskem sporu, temveč zakaj po večmesečnem opozarjanju po navedbah prijavitelja še vedno ni učinkovitega nadzora nad konkretno prijavljenimi posegi. Po njegovih navedbah so lokalni mediji o zadevi poročali že v začetku marca 2026.
Trije domnevno nedovoljeni objekti in vprašanje pristojnosti
Prijave se med drugim nanašajo na nadstrešek za avtomobil ob cesti, zgrajeno vežo s stopnicami v prvem nadstropju hiše ter nov nadstrešek s spremenjenimi gabariti strehe, za katere bi bilo po mnenju prijavitelja treba pridobiti ustrezna dovoljenja, kot tudi njihova soglasja glede odmikov.
Po navedbah prijavitelja prvi nadstrešek za avto v minimalnem delu “po zraku” celo sega čez parcelno mejo. Veža naj bi bila postavljena na sami meji, njena streha pa naj bi jo z novimi strešniki in žlebom deloma “po zraku za las” presegala. Glede dela meje poteka pritožbeni sodni postopek, v katerem naj bi bila prvostopenjska odločitev za investitorja neugodna; odločitev torej še ni pravnomočna.
Novi nadstrešek naj bi stal le nekaj centimetrov od sosednje meje, kjer meja ni sporna. Prijavitelj zatrjuje, da zanj ni veljavnega gradbenega dovoljenja in da je investitor umaknil zahtevo za njegovo pridobitev. Po navedbah prijavitelja lastnica sosednje nepremičnine niti investitorju niti njegovim pravnim prednikom nikoli ni dala pisnega ali ustnega soglasja za tak poseg, pri čemer tega soglasja niso nikoli dali niti njeni starši. Inšpekcijo naj bi z vsem navedenim seznanil, predložil ustrezne dokaze, vendar mu učinkoviti ukrepi niso znani.

Ali so dovoljenja in soglasja potrebna ter ali so posegi skladni s prostorskim aktom, mora ugotoviti pristojni organ. Prijavitelj pričakuje preveritev navedb in ob ugotovljenih kršitvah ukrepe za preprečitev nadaljnje škode. Prijavitelj pojasnjuje: “Lastništvo zemljišča, potek meje in zakonitost gradnje so različna pravna vprašanja. Morebitno sklicevanje na lastninsko pravico samo po sebi ne dokazuje, da je gradnja dovoljena in zakonita, kot tudi sodni postopek o ureditvi meje ne nadomesti preverjanja gradbenih dovoljenj in skladnosti gradbenih posegov s predpisi.” Prijavitelj zato ne zahteva, da inšpekcija nadomesti sodišče, temveč da preveri vsak prijavljeni objekt in opravi naloge iz svoje pristojnosti, kar od nje zahteva že od februarja.
Poškodbe podpornega zidu in odstranitev lope z azbestnimi elementi
Prijavitelj poleg domnevno nedovoljene gradnje opozarja tudi na spreminjanje višine zemljišča na sosednji parceli 305/3 k. o. Semedela, spodkopavanje in poškodovanje približno 60 let starega podpornega zidu, poškodovanje tlakov, odstranitev domnevno skupne ograje brez soglasja njegove matere, gradnjo sosedovega korita za bambus na zidu, ki je v lasti prijaviteljeve mame, ter poškodovanje mejnega znamenja, postavljenega v sodnem postopku pred manj kot letom dni.
Po njegovih navedbah je že posredovala tudi policija, delavec investitorja pa je na zapisnik priznal poškodovanje tuje lastnine. Prijavitelj zatrjuje, da je dogajanje dokumentiral in dokumentacijo posredoval inšpekciji, vendar odgovora na ta opozorila ni prejel.
Posebej izpostavlja odstranitev lope z azbestnimi elementi ob meji. Želi pojasnilo, ali je izvajalec izpolnjeval pogoje za takšna dela in ali sta bili odstranitev ter ravnanje z azbestnimi odpadki izvedena skladno s predpisi in ob ustreznih zaščitnih ukrepih. “Gre vendar za javni interes vseh, ki tu živijo!” poudarja. Lopa z azbestno streho je po njegovem opisu na delu meje zadrževala višje ležečo zemljino, saj tam ni bilo podpornega zidu. Po odstranitvi naj bi višje ležeče zemljišče ostalo brez ustrezne zaščite pred osipanjem, zato od pristojnih organov zahteva preveritev stabilnosti terena na parceli in po potrebi njegovo zavarovanje. Ali opozorila terjajo nujne ukrepe, morajo presoditi pristojni organi, prijavitelj pa poudarja, da na njihove vsebinske odgovore čaka že več mesecev.
Kdo nosi posledice čakanja in kaj je inšpekcija naredila?
Prijavitelj navaja, da so mu zaradi dosedanjih sodnih sporov nastali stroški, škoda pa naj bi nastala tudi na materini nepremičnini. Bistvo njegovega opozorila niso le že nastala škoda, temveč dolgotrajno dokumentiranje dogajanja in opozarjanje na posledice ob domnevnem nadaljevanju spornih del, kot tudi poslabšanje vrednosti njihove gornje ležeče parcele. Po njegovih informacijah ustreznega inšpekcijskega ogleda na kraju samem še ni bilo. Sprašuje se: “Če se nepravilnosti potrdijo, kdo bo odgovarjal za dodatno škodo, ki bi jo pravočasen nadzor lahko preprečil?”
Iz čakanja na inšpekcijski pregled ni mogoče sklepati na načrtno zavlačevanje ali politično zaščito. Je pa večmesečno opozarjanje brez prijavitelju znanega učinkovitega odziva tehten razlog za jasno pojasnilo pristojne inšpekcije. Utemeljenost prijaviteljevih navedb morajo preveriti pristojni organi. Iz razpoložljivih informacij prav tako ni mogoče neodvisno potrditi, katera dejanja je inšpekcija že opravila. Prav zato je po njegovem mnenju ključno vprašanje: kaj je bilo od februarja preverjeno, kaj ugotovljeno in kaj storjeno za preprečitev morebitne nadaljnje škode?

Prijavitelj poudarja, da sam potek časa ne dokazuje zakonitosti objekta, in dvomi, da prijavljeni posegi izpolnjujejo pogoje za ureditev pravnega stanja, to je za legalizacijo t. i. “črne gradnje”, če bo ta ugotovljena s strani inšpekcije. Ali je njihovo dovoljenje o odmikih potrebno in ali je pravno stanje posameznega objekta sploh mogoče urediti, to je legalizirati, pa je po njegovem mnenju vprašanje za investitorja in ne za njega.
Prijavitelj je pripravljen javno predstaviti dokumentacijo. Pričakuje inšpekcijski ogled na kraju samem, temeljit nadzor in ob ugotovljenih kršitvah zakonsko predvidene ukrepe, tudi ustavitev del in odstranitev nedovoljenih objektov, če so za posamezen ukrep izpolnjeni zakonski pogoji za to.
Inšpekcijski nadzor mora biti po njegovem mnenju pravočasen, ne le formalen. Ko so posegi končani in škoda že nastala, je lahko za prizadetega lastnika bistveno prepozno.
S. K.
