Urednik Wikileaksa Julian Assange bo zaradi obtožb o domnevnem posilstvu, ki so se pojavile pred šestimi leti, stopil pred švedskega tožilca. Poleg tega mu še vedno grozi izročitev ZDA, zato njegovi podporniki računajo na pomilostitev s strani novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa.
Zaslišanje bo na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kjer Assange živi v političnem azilu že več kot štiri leta, ko je Švedska zahtevala njegovo predajo na podlagi evropskega pripornega naloga. Zaslišanje bo opravil ekvadorski tožilec, ki bo postavil vprašanja, ki jih je zastavil švedski tožilec Ingred Isgren, poleg pa bo tudi policijska inšpektorica. Ti bodo lahko zahtevali pojasnila v zvezi z Assangeovim ravnanjem, vendar ne bodo smeli postavljati katerih drugih vprašanj. Če bo pristal na odvzem DNK, mu bodo vzeli tudi vzorec.
Ekvadorski zunanji minister je zadovoljen s končnim pristankom organov pregona na tovrstni razgovor z Assangeom. Kot pravi si je za ta korak prizadeval že od začetka zgodbe, ko mu je država ponudila azil. “Vse kar smo zahtevali od Švedske in Velike Britanije je obljuba, da gospoda Assangea ne bodo izročili tretji državi, kjer bi ga lahko preganjali zaradi novinarskega dela,” je dejal ekvadorski minister Guillaume Long.
Večina kaznivih dejanj že zastarala
Assange naj bi leta 2010 spolno napadel dve ženski, zaradi katerih se je znašel v škandalu, vendar so tri kazniva dejanja že zastarala. Čeprav bi ustanovitelj Wikileaksa lahko svobodno odkorakal z ambasade, se je kljub temu odločil, da tam ostane, zaradi skrbi, da bi ga švedske oblasti izročile ZDA. Tam bi se moral soočiti z obtožbami o vohunstvu, zaradi njegovih razkrivanj državnih skrivnosti.
Borci za resnico sedaj računajo na Trumpa
Preiskava teče tudi o razkrivanju vojaških skrivnosti vojne v Iraku, ki jih je Wikileaksu poslal nekdanji vojak ameriške vojske Chelsea Manning in bil zaradi tega obsojen na 35 let zaporne kazni. Ker podporniki Assangea niso bili uspešni pri predsedniku Baracku Obami glede amnestije, se bodo s peticijo obrnili na navoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa, ki bi lahko pomilostil žvižgača.
“Če Obama ne sprejme odločitve o pomilostitvi Manninga, Assangea in Snowdena, bo še naprej živel z zapuščino, da bo ostal v spominu kot predsednik, ki je začel vojno proti žvižgačem. Sedaj je v Trumpovih rokah, da se postavi za resnico, kar bi zagotovo spremenilo percepcijo levičarjev in drugih do Trumpa,” je povedal politični aktivist Clark Stoeckly za RT.
M. P.
