Ljubljanski župan Zoran Janković je pred kratkim posredno napovedal svojo kandidaturo za predsednika vlade na naslednjih parlamentarnih volitvah, kar sta mu že omogočila režimska medija Mladina in Ona Plus (Časopisna hiša Delo), pričakujemo pa lahko še številne druge. Pravzaprav gre za identične piarovske intervjuje, saj se Jankovića pripravlja za Cerarjevega naslednika. Potem, ko mu je leta 2011 spodletelo, saj ljubljanski župan kljub zmagi ni uspel sestaviti vlade, bodo strici iz ozadja znova skušali izkoristiti slab slovenski kolektivni spomin, da zadržijo oblast v Sloveniji. Jankoviću bi se mandatarska vloga več kot očitno izplačala, saj bi se z vodenjem države, ki je dolžan več milijonov evrov, morebiti lahko izognil poplačilu vseh dolgov. Da gre za veliko nasprotje interesov, na svojem blogu o političnem zakulisju Slovenije piše Bojan Požar, ki navaja, da se ob vsem skupaj Janković slovenski javnosti še vedno predstavlja kot sposoben in odličen menedžer. Ker so mu slovenski, predvsem pa ljubljanski volivci, v preteklosti že večkrat nasedli, se znova lahko bojimo za usodo naše države.
Da Zoran Janković še zdaleč ni tako uspešen menedžer, za kakšnega se ima, kažejo tudi uradni podatki Finančne uprave RS (FURS), saj so podjetja družine Janković državi dolžna več milijonov evrov, razkriva požareport.si. Med velikimi davčnimi dolžniki Sloveniji so podjetja Electa, d. o. o., Electa Holding (obe podjetji državi dolgujeta med 300 tisoč in 500 tisoč evrov) in Electa Naložbe, d. o. o., ki finančni upravi po podatkih dolguje celo več milijonov evrov.
Si res želimo tako zadolžene Slovenije, kot je zadolžena Ljubljana?
Da so Jankovićeva podjetja državi dolžna denar, še zdaleč ni edina težava morebitne kandidature trenutnega ljubljanskega župana na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Zoran Janković je kritično zadolžil tudi Mestno občino Ljubljana (MOL). MOL je bil že leta 2011, ob predzadnjih parlamentarnih volitvah, ko je bila na slovensko politično sceno izstreljena Pozitivna Slovenija, zadolžena za 219 milijonov evrov, medtem ko je bil skupni dolg 211 slovenskih občin 836,7 milijona evrov.
Če so takrat v ljubljanskem odboru SDS opozarjali, da Ljubljana predstavlja manj kot osmino prebivalstva Slovenije, njen dolg pa več kot četrtino zadolžitve vseh občin, se do danes finančno stanje v prestolnici, sodeč po podatkih Finančne uprave RS, ni kaj bistveno popravilo.
Od začetka svojega županovanja leta 2006 je tako Janković za kar štirikrat povečal zadolženost MOL.
Zoranov Mercator: Od 30 milijonov evrov do 626 milijonov evrov dolga
Najbolj spektakularno kar se večanja dolgov tiče pa je bilo Jankovićevo predsednikovanje upravi Mercatorja, ki ga je tajkun vodil med letoma 1997 in 2005. Mercator je pod Jankovićem resda zrasel v največjega slovenskega trgovca, kar pa se je zgodilo s politično podporo in agresivno politiko prevzemanja drugih trgovcev, med katerimi najbolj izstopata prevzema ljubljanske Emone Merkur in nakelske trgovske družbe Živila. Finance so pred časom že pisale, da je moral v obdobju na prelomu tisočletja Mercator varuhu konkurence obljubiti zmanjšanje števila trgovin na posameznih območjih, kar je naredil tako, da je večino trgovin zaprl.
Slab spomin in naivnost Slovencev je znova karta stricev iz ozadja
Slovenija pa se očitno enega svojih najbolj problematičnih menedžerjev, ki so si svoje ime lažno gradili na račun s strani levice podprtih ugodnih finančnih posojil, še zlahka ne bo znebila. Zoran Janković namreč zdaj znova želi na čelo države, potem ko mu je to v prvem poskusu v začetku leta 2012 spodletelo. Kar ni presenečenje, saj se je še v času vodenja Mercatorja obnašal, kot da želi obvladovati celo Slovenijo.
Skrb vzbujajoče je predvsem to, da bi utegnili računi za nove dolgove (ki bi jih plačali davkoplačevalci) priti dolgo potem, ko bi se Janković že poslovil od mandatarskega položaja. Zato bodo prihodnje leto na volitvah slovenski volivci nosili največjo odgovornost doslej, da na najvplivnejši političen položaj v Sloveniji izvolijo človeka, ki bo ustvarjal lepšo prihodnost in ne “pufov”.
L. S.