Tokrat je bila žrtev antifašističnih banditov slovenska kmečka mati Ana Klemenc iz Črnomlja, ubita na današnji dan, 26. maja 1942, kar pomeni, da se je partizansko nasilje množično izvajalo tudi v Beli Krajini, v obliki umorov, ropov in požigov. Kljub temu, da je partizanskega likvidatorja rotila, naj jo ne ubije, ji ni prizanesel.
Praktično ne mine dan, da ne bi našli poročanje medvojnega časopisja o pobojih divjaških partizanov nad nedolžnimi civilisti. S tem, da so poročali le o redkih žrtvah, medtem ko so številni mrtvi utonili v pozabo v katerem izmed posamičnih ali množičnih partizanskih morišč. Tokrat je bila žrtev antifašističnih banditov slovenska kmečka mati Ana Klemenc iz Črnomlja, ubita na današnji dan, 26. maja 1942, kar pomeni, da se je partizansko nasilje množično izvajalo tudi v Beli Krajini, v obliki umorov, ropov in požigov. Takrat so bile na tem območju enote pod vodstvom komandanta iz Ljubljane in sodnika Jožefa Rusa.
Umrla, ker je bila posestnikova žena
Po poročanju takratnih medijev so Klemenčevo Ano partizani odpeljali iz vinograda, ker je bila posestnikova žena in zato na listi za odstrel, kot razredni sovražnik takratnih komunistov, ki so pripravljali teren za revolucijo. Klemenčeva je bila mati številnih otrok, vendar pošastneži niso upoštevali tega dejstva in so raje premočrtno upoštevali cilje nadrejenih na poti v diktaturo. Ubil jo je čevljarski vajenec iz Črnomlja Karel Volf, pred tem ga je na kolenih prosila usmiljenja, vendar jo je brutalnež kljub temu hladnokrvno pokončal.
Kronika partizanskih umorov nad civilisti popisuje sicer več žrtev iz belokranjskega območja v letu 1942. Pod streli antifašističnih banditov so umrli še delavčeva žena Urša Gregorič, učiteljica Jožica Škrlj, gospodinja Ivana Pelič, župnik Jakob Omahen ter oče in sin Matija in Franc Šimenc. Vsi so bili povsem nedolžni, likvidirali so jih v kočevskih gozdovih.
C. Š.