Komisija za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu je na sodišče poslala vlogo za pridobitev dokumentacije v zvezi z NLB, vendar je spet naletela na proceduralno oviro. Tokrat je to Višje sodišče v Ljubljani, ki je preiskovalni komisiji preprečilo, da dobi seznam vseh obiskovalcev NLB, ki so med leti 1997 in 2015 obiskali člane uprave, nadzornih svetov ali svetovalce NLB. “Hmm, koga ščiti Višje sodišče,” je na Twitterju zapisal predsednik preiskovalne komisije Anže Logar in se vprašal, koga ščiti to sodstvo, ki je zadevo zavrnilo z nenavadnimi argumenti.
Senat Višjega sodišča v Ljubljani, ki ga sestavljajo predsednica Stanka Živič ter člana Milan Štrukelj in Tatjana Merčun, je zavrnil zahtevo za predložitev “Seznama vseh obiskovalcev, ki so med 1. 1. 2017 in 24. 4. 2015 obiskali člane uprave NLB, člane nadzornega sveta NLB ali svetovalce uprave z navedbo datuma obiska, namena ter trajanja posameznega obiska, kot sledi iz evidence, ki se zbira pri vstopnem vratarju v prostore sedeža NLB Skupine ter dodatno izpisek vseh obiskov z navedbo navedenih podatkov, ki se jih je beležilo v evidenci za potrebe spremljanja dela uprave”.
Sodišče je kot temeljni argument v obrazložitvi odločbe navedlo, da je člane uprav, nadzornih svetov in svetovalce obiskalo več tisoč ljudi, “neštetokrat lahko celo iz povsem osebnih razlogov, ki nimajo nič skupnega s predmetom preiskave ter bi razkritje takšnih (osebnih) podatkov pomenilo grob poseg v zasebnost posameznikov ali pravnih oseb”. Zakaj sodni senat ravna podobno kot pred njimi sodniški kolegici Deša Cener in Dunja Franken, ni znano, saj je zakonodaja povsem jasna, prav tako pa bi se lahko česa naučili prav iz primera Deše Cener, ki je zaradi tovrstnega nerazumnega zavlačevanja in izigravanja pravnih norm dobila zaušnico Ustavnega sodišča. Več kot očitno gre znova za oviranje preiskovalne komisije, ki preiskuje razloge za rop slovenskih bank, tokrat pod pretvezo varovanja osebnih podatkov. Če bi upoštevali logično pravniško razlago, bi morali sodniki odločiti drugače, in sicer skladno z namenom preiskave, to je, da je v javnem interesu, da se odkrije odgovorne za nastanek največje bančne kraje v zgodovini države, ki je posledica političnih in drugih klientelističnih povezav.
Hm, koga ščiti Višje sodišče? Tole zahtevo PK so zavrnili z zelo nenavadnim argumentom. Presodite… pic.twitter.com/kZePdrDs2a
— Anže Logar (@AnzeLog) October 3, 2017
C. Š.