Poslanci državnega zbora so sinoči na tajnem glasovanju za članico stalnega arbitražnega sodišča v Haagu podprli le Mišo Zgonec-Rožej, ne pa tudi Sebastjana Zbičajnika in Jurija Toplaka. Ker dva od treh kandidatov za tri člane sodišča nista bila izvoljena, bodo za dve mesti potrebne nove volitve na podlagi novih kandidatur. Poslanec SDS Vinko Gorenak je zato po včerajšnjem glasovanju v parlamentu očital “levici v DZ”, da je ravnala nepošteno. Primer kaže na ponovno blamažo vladajoče koalicije, ko je za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice odpadel najbolj kompetenten kandidat Klemen Jaklič.
Vladajoča koalicija se znova blamira, ko gre za imenovanje članov stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Po škandalu, ko so za pomembno funkcijo sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu s politično lustracijo prikrajšali najbolj kompetentnega in strokovnega kandidata z dvojnim doktoratom iz Harvarda in Oxforda, Klemna Jakliča, pa so na sinočnji seji podprli le Mišo Zgonec-Rožej, ne pa tudi ustavnega pravnika z mariborske pravne fakultete Jurija Toplaka in odvetnika Sebastjana Zbičajnika.
Za Mišo Zgonec-Rožej je glasovalo 60 poslancev, deset jih je bilo proti, kar pomeni, da bo nova članica tega mednarodnopravnega organa v Haagu. Zbičajnik je dobil 32 glasov za, 32 poslancev je bilo proti. Toplaka pa je podprlo 33 poslancev, prav toliko jih je bilo proti. Za izvolitev je bilo potrebnih 46 glasov. Vse tri kandidate za položaj, ki so se prijavili na dva razpisa pravosodnega ministrstva, je državnemu zboru predlagal predsednik republike Borut Pahor. Tudi vlada je ocenila, da vsi trije kandidati izpolnjujejo pogoje, sodni svet pa je pozitivno mnenje dal le za Mišo Zgonec-Rožej. Mnenje sodnega sveta je sicer nezavezujoče.
Med aktualnimi člani pripadniki SDV in uničevalci arbitražnega sporazuma
Stalno arbitražno sodišče v Haagu je bilo ustanovljeno leta 1899 kot prvi globalni mehanizem za reševanje sporov med državami. Vsaka država, ki je podpisnica haaških konvencij, ima lahko do štiri člane stalnega arbitražnega sodišča. Ta funkcija ni plačana in je predvsem častna. Člani predstavljajo nabor, iz katerega lahko države, ki nameravajo rešiti spor z arbitražo, izberejo arbitre. Iz Slovenije je trenutno članica sodišča Mirjam Škrk, ki se ji bo mandat iztekel leta 2019. Letos se je namreč šestletni mandat iztekel Borutu Bohtetu z ljubljanske univerze, Rajku Knezu z mariborske pravne fakultete, ki je postal ustavni sodnik, ter Jerneju Sekolcu. Slednjega so tajne službe ujele pri telefonsko nezaščitenih pogovorih s Simono Drenik, zaradi česar je Hrvaška izstopila iz arbitražnega sporazuma.
C. Š.