Mistična gora s kulturnim in umetniškim nabojem

Datum:

Uršlja gora ali Plešivec je edinstvena gora, ki ne nosi samo naravnih lepot, pač pa ima pomembno mesto tudi v slovenski zgodovini, kulturi in krščanski veri. Polna je zgodb in mitov, za nemalo koroških umetnikov pa je glavni vir navdiha.

Uršlja gora je zaradi svoje lege in dostopnosti priljubljena predvsem med pohodniki. Vzpon na vrh, ki je od morja oddaljen 1.699 višinskih metrov, ni ravno sprehod, a hoja ni preveč težavna. Planinske poti, ki jih iz različnih krajev Mežiške doline naštejemo prek deset, so označene kot lahke, zato je priljubljena med mnogimi planinci in pohodniki. Predvsem ob lepih poletnih dnevih se nanjo vzpenjajo številni, priljubljena pohodniška destinacija pa je tudi ob mesecih, ko jo pobeli sneg.

Najbolj prepoznana je po najvišje ležeči slovenski cerkvi. Sveta Uršula leži na 1.680 metrih nadmorske višine, le nekaj metrov pod vrhom gore, spada pa pod starotrško župnijo, torej župnijo iz Slovenj Gradca. V knjigi Naša gora, ki je izšla ob 100-letnici odprtja planinske koče na Uršlji gori, je Silva Sešel pojasnila nastanek cerkve na tako visoki in odročni lokaciji. Zidati so jo namreč začeli že v 16. stoletju, šematizem lavatinske škofije pa navaja letnico 1584. To še danes potrjuje bronasti zvon na cerkvi.

“Nemirno 16. stoletje, vsaj v prvi polovici še v znamenju turške nevarnosti, ni razburkalo le strasti v mestih in dolinskih zaselkih. Turki so se na plenilskih pohodih proti Podjuni izogibali utrjenim postojankam in pustošili zlasti po podeželju, koder so se v soju kresov, ki so oznanjali nevarnost, prebivalci umikali na nedostopne vrhove, najraje v zavetje skalnatih previsov Plešivca. Iz nuje so v vratih Koroške po hotuljskem svetu rasli okopi za t. i. turške šance, v njih pa kot duhovni ščit božji hrami, kakor tisti na Šrotneku,« piše Sešlova in nadaljuje: »Iz takih v božjo pravdnost vdanih pobud so vzklile ideje o zidavi božjepotnega hrama na izteku ‘koroškega limesa’, vrh razgledne gore, na osamelem očaku zadnjih obronkov Karavank. Krivoverske razprtije dolinskih ‘purgarjev’ so okoliške kmete zgolj podžigale v nameri, da s svojimi rokami postavijo gorsko katedralo: slavo vere dedov in čast božjo, v poduk potomcem. V ta odmaknjeni svet na goro so brumni kmetje postavili ta božji hram, ki je iz Mislinjske doline viden kot kamnita gmota. Kadar pa preidemo z Luž, s Kozjega hrbta, moramo preiti ves gorski vrh, da jo zagledamo rahlo skrito pod grebenom, zavarovano pred severnimi viharji.”

Celoten članek preberite TUKAJ

Sorodno

Zadnji prispevki

Alarmantni podatki: Izvoz in uvoz padata!

Slovenija je marca izvozila za 5,1 milijarde evrov blaga,...

Ob svetovnem dnevu medijev slovensko ustavno sodišče ne zagotavlja svobode izražanja

"Ta mesec mineva leto dni, odkar je slovensko ustavno...

Pester 2. maj za novomeške policiste: Klali so ovce in kradli kot srake

Na območju policijske uprave Novo mesto so obravnavali 222...

Gazprom priznal: Zahodne sankcije so nam povzročile 6,4-milijardno izgubo

Ruski energetski velikan Gazprom je lani zabeležil 629 milijard...