Tadej Strehovec, frančiškan, generalni tajnik Slovenske škofovske konference ter njen nekdanji tiskovni predstavnik in urednik portala 24kul, zadnje čase doživlja hude pritiske na svojo osebnost in dostojanstvo. Poleg pravosodnega pregona zaradi povsem nedolžnega članka o abortivnem lobiju se nanj spravlja tudi raja z grožnjami z linčem in smrtjo. “Tadej Strehovec, mrtev boš,” je danes nekdo s sprejem zapisal na križišču ljubljanskih ulic. Podobno nasilje se je dogajalo v komunistični Jugoslaviji, preden so leta 1952 v Novem mestu z bencinom polili in zažgali škofa Antona Vovka.
Sodni pregoni, verbalno nasilje in grožnje s smrtjo do katolikov postajajo stalnica v glavnem mestu države, kjer že skoraj neprekinjeno vlada “strpna” levica. Pri tem ne gre samo za discipliniranje posameznikov, temveč gre za odkrit napad na verujoče in njihovo institucijo, ker pripadajo skupini razrednih sovražnikov. Vse v stilu nekdanje totalitarne države, “fatve” pa izrekajo znana imena iz “intelektualnih” levičarskih krogov. Vse primere bi morala obravnavati policija, vendar primere napadov jemljejo skrajno neresno.
Danes je neznani storilec dr. Tadeju Strehovcu namenil kar smrtno obsodbo. “Tadej Strehovec, mrtev boš,” je zapisal na cestišče nekje v Ljubljani. Podobne grožnje je doživljal tudi novinar RTV Slovenija Jože Možina, ki ga je pred stavbo počakal nevarni skrajnež Igor Bricelj s transparenti, lovec Benjamin Purger mu je s transparenti napovedoval mučeništvo na shodu zveze borcev v Kopru, sodelavec Mirovnega inštituta Safet Alibegić pa bi ga kar povozil z avtomobilom.
Stojim pred prehodom za pešce pri TV SLO. Gneča. Čez gre Ivo Milovanović. Kar je v redu. Ne vem, kako bi miril konje pod pokrovom motorja, če bi šel Jože Možina. Bi imeli pričevalci kaj povedati.
— Safet Alibeg (@SafetAlibeg) November 8, 2017
Vas dejanja skrajnežev ne spominjajo na zgodbo škofa Vovka, ki se je končala z atentatom?
Od besed do dejanj pa ni potrebno veliko. Spomnimo na grozovit zločin iz leta 1952, ko je množica razjarjenih protestnikov, za katere danes vemo, da jih je organizirala komunistična partija, z vlaka potegnila škofa Antona Vovka, ga polila z bencinom in živega zažgala. Pred napadom je škof Vovk vse od leta 1945 dalje doživljal različne načine psihičnega in fizičnega nasilja v obliki poskusov atentata in fizičnih obračunov. Na dan birme v Kočevju maja 1947 je oblast zaustavila javni prevoz, da se ljudje iz okoliških vasi ne bi mogli udeležiti slovesnosti. Odklopili so elektriko in vodo ter prepovedali točenje pijač in postrežbo hrane. Avtomobilu, s katerim se je škof pripeljal, pa so predrli vse štiri pnevmatike. Vovk je poškodbe iz atentata sicer preživel, a so ga zaznamovale do konca njegovega življenja.
C. Š.