Številni znanstveniki raziskujejo, kakšen vpliv ima lahko glasba na delovanje naših možganov. Določena glasba naj bi pozitivno vplivala na naš spomin in hitrost procesiranja informacij ter celo pomagala pri razvoju inteligentnosti. Nevrologi in psihologi so pozornost posvetili predvsem preučevanju klasične glasbe.
Wolfgang Amadeus Mozart, eden najbolj slavnih skladateljev klasične glasbe vseh časov, je živel v 18. stoletju, njegova genialna glasbena dela pa preučujejo še danes. V zadnjih petnajstih letih so najbolj v ospredju raziskave o tem, kako poslušanje njegove glasbe vpliva na delovanje naših možganov.
Poznate »Mozartov efekt«?
Znanstveniki trdijo, da je Mozartova glasba sklop izredno dovršenih simetričnih nevronskih vzorcev, ki so pomembni za določene dele naših možganov. Ob poslušanju njegovih del se aktivirajo posamezni centri in nevronske mreže v možganih, kar izboljšuje njihovo delovanje. Prav tako je njegova glasba učinkovita zaradi izredno visokih frekvenc v skladbah, na katere naj bi bil človek najbolj občutljiv v maternici in tudi po rojstvu. Te višje frekvence izzovejo delovanje možganov na nivoju, ki ni običajen za vsakodnevno funkcioniranje.
Frances Rauscher in Gordon Shaw, vodilna raziskovalca na tem področju, trdita, da poslušanje Mozartove glasbe pozitivno vpliva predvsem na slušne in govorne spretnosti, časovno-prostorsko logično sklepanje, spomin, organizacijo informacij, miselno prožnost in tudi psihično zdravje. Te ugodne posledice njegovih skladb so znanstveniki poimenovali »Mozartov efekt«.
Slavna Mozartova sonata K. 448 za dva klavirja v D-duru
Najznamenitejša Mozartova skladba, ki so jo raziskovalci najbolj množično raziskovali, je sonata K. 448, napisana v treh stavkih za dva klavirja. Mozart jo je napisal leta 1781, ko je bil star 25 let. Danes jo uporabljajo kot pomoč pri blaženju epilepsije, zdravljenju demence, pri otrocih z razvojnimi motnjami, glasbeni terapiji ter za izboljševanje možganskih sposobnosti; njeno poslušanje priporočajo tudi nosečnicam.
»Mozartov efekt« ima še ena skladba
V eni izmed medicinskih znanstvenih revij (Journal of the Royal Society of Medicine) so objavili izsledke raziskave, ki je pokazala, da ima še ena skladba podoben efekt kot poslušanje Mozartove glasbe. To bi naj bila skladba Standing in motion skladatelja Yannija. Skladba naj bi bila učinkovita zaradi podobnosti z Mozartovo sonato K. 448 v tempu, strukturi, melodičnosti in harmoniji.
Poslušanje Mozarta in njemu podobnih mojstrov klasične glasbe lahko torej pripomore k izboljšanemu delovanju naših možganov. Morda zaradi tega ne bomo postali čez noč pametnejši, dolgoročno pa so dokazani številni pozitivni učinki na možgansko delovanje in naše zdravje v vseh starostnih obdobjih.
A. D.